Spoštovani!

Rodila sem v nedeljo, 4.11.07, ob štirih zjutraj. Že v porodnišnici so mi razpokale bradavice na dojkah. Vem, da je to zaradi nepravilnega pristavljanja otroka h dojki, ampak naj vam povem, da je pri meni težava malo bolj problematična zaradi zelo zelo velikih dojk in otroček težko s tako malimi usteci zagrabi bradavico in tako velik kolobar. Kljub bolečini sem vztrajala z dojenjem tudi po prihodu domov, vendar je bila bolečina tako neznosna, da sem začela uporabljati nastavek za dojenje. Bilo je veliko boljše. Vendar pa se težava ni nehala. Zaradi strahu pred mastitisem sem poskusila z črpalko za iztiskanje mleka in morm povedati da mi je veliko lažje kakor dojenje. V soboto 10.11.07 sem si proti večeru izmerila temperaturo in pokazalo je 39 stopinj. Vzela sem lekadol in poklicala na urgenco. Rekli so mi, da če temperatura ne pade do zjutraj, da naj pridem po antibiotike. Zjutraj sem imela temperaturo 37,5. Med iztiskanjem mleka sem opazila da je dojka zelo zelo trda in začela sem dajati obkladke, veliko pila in spet poklicala na urgenco. Tako sem dobila antibiotike (Hiconcil 500 mg) in jih jemljem na 8 ur. Zanima me vaše mnenje o vsem tem, hkrati pa me zanima ali je zelo narobe, da ne vztrajam pri dojenju, ampak mojega otročka hranim preko stekleničke s svojim mlekom?Ali lahko otroček zato pridobi kakšne negativne lastnosti, odnos, ali kaj podobnega?Zanima me na koliko časa je dobro, da si iztiskam mleko? In ali je veliko ali malo, če si po osmih urah iztisnem le 200 ml mleka? V kolikem času se bradavice in vse to stanje izboljša? Sicer pa naj vam še povem, da je vse ostalo v redu, nobenih drugih težav več. Tudi čišča ni obilna. Pijem veliko tekočine, počivam in spim kolikor le morem. Otroček je zdrav, popolnoma nič mu ne manjka, rad veliko je.Imam včasih občutek da je skoraj nenasiten.

Upam, da nisem bila preveč dolga, vendar me vse skupaj zelo, zelo skrbi in resnično računam na vaše mnenje in pričakujem vašo razlago…

Najlepša hvala za odgovor že v naprej in en lep sončen pozdravček od mamice in sinčka.

Rada bi samo napisala, da imam tudi sama zelo velike bradavice in je bil to pri drugem otroku tudi razlog, da dojenje ni bilo uspešno, poleg seveda premalo informacij in pomoči pri pravilnem pristavljanju otroka. Bradavica je razpokala do te mere,da je otrok skupaj z mlekom popil tudi kri in jo bruhnil ven, to se je zgodilo že v porodnišnici, kjer so mi potem do zaceljenja “prepovedali” dojenje. In, ker me noben ni naučil oziroma pokazal pravilnega pristavljanja, se je to čez nekaj dni, ko se je zacelilo in sva ponovno poskusila, ponovilo. Mleko sem si potem samo stiskala in je pil po steklenički,…kmalu – pri 8 tednih – pa je bil samo na adaptiranem mleku.

Pri tretjem sem bila bolj “zahtevna” in sem že v porodnišnici vstrajala, da so nama pomagali pri pravilnem pristavljanju. Zelo sem bila pozorna na to, da je otrok vsaj kolikor toliko pravilno zagrabil dojko, je pa res da je bilo prvi mesec potrebno kar precej truda. že sama bradavica brez kolobarja mu je skoraj popolnoma zapolnila usta. No trudila sva se še naprej, …s časoma je otroček postal bolj vešč pri pristavljanu, pa tudi usta mu zrastejo in ta težave nekje pri dveh mesecih (vsaj pri naju je), popolnoma izgine.
Je pa meni zelo pomagala krema in blazinice BIOCLIN (lanolin). Tudi, ko se je na bradavici pokazala kri, je bilo v pol dneva skoraj dobro, sva pač 2x en za drugim se dojila na isti strani.Mleka si nisem nikoli stiskala in mislim, da je tudi ta krema pomagala, da nisva nikoli posegla po dodatku, ker so se bradavice sproti lepo zacelile oziroma niso preveč razpokale.

Lep dan!

Pozdravljeni, peugeot!

Mamice, ki imajo, tako kot vi, velike dojke, imajo lahko prve dni po porodu včasih večje težave, posebej če so dojke tudi prenapete. Toplo vam priporočam, da pokličete po telefonu in skušate čim prej s pogovorom čim hitreje najti za vas primerne rešitve. Po netu bo trajalo malo dlje. http://www.dojenje.net/pomoc.htm

Imate možnost prositi patronažno sestro (pokličite jo!), ki se spozna na dojenje in vam bi pomagala izboljšati tehniko pristavljanja? Ste v bližini porodnišnice, kjer bi se lahko obrnili na profesionalno laktacijsko svetovalko po tovrstno pomoč?

Dobro je, da dojenčku ponudite dojko, ki je že zmehčana (prej malo iztisnite, če je kolobar napet in dojka trda), uporabite prijem s prstoma (kazalec, sredinec), kot bi otroku dojko ponudili v “sendviču”. Morda mu jo boste morali nekaj dni tako držati med podojem. Otroka zato dobro podprite z blazinami, na vašo višino dojke. Naj otrok “pride” k dojki, ne dojka k otroku. Imejte čim bolj proste roke in sproščeno sedite, da boste imeli pregled nad pristavljanjem.

Ne vztrajajte v trdih dojkah in prenapetosti, sicer je verjetnost ponovitve mastitisa, ki ste ga zajezili, velika. Poglejte si tukaj:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978089,1978098#msg-1978098 (članek)
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_6._NEGA_OB_1 (mastitis – seznam ukrepov)

Za začetek še nekaj branja, če ga niste našli že sami.

Prenapete dojke – ovira pri dojenju v prvih dneh: http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_5._DOJKE_POSTANEJO_1
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979341,1979347#msg-1979347

Pravilno pristavljanje:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1983622,1983667#msg-1983667 (daljše)
http://www.lalecheleague.org/FAQ/positioning.html (angl.+fotke)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1983356,1983356#msg-1983356 (video posnetki)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1977617,1977617#msg-1977617 (zgodba)

Ne skrbite, da s tem škodite dojenčku!Ravnate tako, kot je trenutno za vas najboljše možno in TO NI NAROBE! To je za vas trenutno dobra rešitev. Seveda pa najprej preštudirajte vse o pristavljanju, da boste ugotovili, ali se da še kaj popraviti in kako naprej. Zelo ste pozorno in skrbni in ni tako malo mater, ki črpajo mleko in z njih hranijo dojenčka. Največja težava, ki se lahko zgodi, je v tem trenutku verjetno možnost sesalne zmede, torej da dojenček ne bo razločil med sesanjem na dojki, nastavku, steklenički. Mogoče pa je seveda tudi, da se bo ob izboljšanjem pristavljanju brez težav dojil dalje.

Mleko iztisnite tako pogosto, kot se je vaš dojenček dojil, pa tudi tedaj, ko sta vaši dojki že preveč napeti in vam je že neprijetno. Za vzdrževanje laktacije je potrebnih vsaj 5* na dan skupaj vsaj 100 minut iztiskanja, je pokazala ena od raziskav. Za prehranjenje dojenčka, pa bi bilo verjetno potrebno vsaj 8-12 črpanj, bolje več in krajši čas. Tudi pri črpanju je zelo pomembno, da vas ne boli, kajti lahko vam črpalka še dodatno poškoduje bradavici.

Otroček torej vredu napreduje, pravite. Kako pogosto polni pleničke? Kako pogosto zdaj črpate in kolikokrat se hranita?

Ja seveda, ne pozabiva na tole: Nega bradavic in pomoč ob bolečih bradavicah:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2375&t=2349
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_7._NEGA_BRADAVIC_1

Ogromno branja, kajne, vprašanje, ali imate čas vse to prebrati. Takšna situacija je precej kompleksna in pogovor po telefonu vam bo verjetno bolj pomagal. Če pa želite raje po netu, pa nadaljujeva tudi tukaj.

Ojla!

Hvala lepa za vse odgovore in vašo pomoč in vse strani. Verjemite mi, da sem si marsikaj že pogledala, prebrala, slišala, vse živo in tudi vaše strani sem pregledala.Mislim, da mi teoretičnega znanja ne manjka. Glede prakse pa sem si govorila ves čas:”vaja dela mojstra”! Ampak ta vaja mi je prinesla bolečine in skoraj že popoln obup nad dojenjem. Edina stvar, ki me žene naprej je moj otroček, ki mu želim vse vse vse najboljše. Najbolj hudo je, ker mu bi lahko ponudila dojko, ki je polna mleka pa mu je enostavno, zaradi bolečine, ne morem. In potem imam slabo vest.

Trenutno se mi zdi ta rešitev in način prehranjevanja najboljši. Ko pa se bradavice pozdravijo pa bom ponovno poskusila. Bojim se le, da bi se mi takšno stanje, ki ga trenutno preživljam, ponovilo.

Ne glede na vse vas bom sigurno poklicala. Do takrat pa en lep pozdravček.

Zaskrbljena in žalostna mamica.

NatašoD bi pa rada samo vprašala kako ste se počutili pri drugem otročku pri katerem ste imeli težave z dojenjem. Kakšno je zdravstveno stanje otročka po tolikem času. Saj je vse v redu, kajne? Najbolj me skrbi, da bi se pač ta način prehranjevanja (prehranjevanje preko stekleničke z materinim mlekom)kasneje pokazal na otročku (glede duševnosti, pomanjkanja nezaupanja, oblikovanja čeljusti, zobovja…ipd).

Mogoče me preveč skrbi, a vseeno saj gre za mojega otročka, ki mu želim vse najboljše.

Lep pozdravček pa hvala za vse.

Spet obupanka!

Pozabila sem napisati, da mislim, da otroček fino napreduje. Sploh zdaj, ko ga hranim preko steklenićke, veliko več spi in je bolj miren. Pokaka se čez dan mogoče trikrat, lula pa vedno takrat, ko ga previjam 😉

Črpam si nekako po občutku. Čez dan večkrat (dopoldan dvakrat, popoldan dvakrat in enkrat preden grem spat), ponoči pa enkrat proti jutru, če pa me dojke že prej motijo pa grem črpati tudi prej. Ponavadi spi 2,5-3 ure. In tako tudi je. Poje pa pribljižno 80ml.

Govorijo mi, da ta otroček mogoče malo več rabi, ker je velik. Namreč rodil se je z 3810g in 53cm. Sploh ne vem ali veliko poje ali malo. Nimam občutka. Koliko naj bi sploh pojedel, koliko je normalno, koliko naj bi zadostoval en obrok?

Hvala še enkrat!

Moj drugi otrok, je sedaj star že 6 let. Prvega otroka oziroma hčerko (10 let) sem dojila le tri mesece. Takrat sem bila še dokaj mlada študentka, obkrožena s polno pametnimi nasveti, med drugim tudi tem, da če se otrok želi prenagosto dojiti, pomeni da je mleko “prešvoh” in je treba dodajat. Hčerka kmalu ni želela več vleči na dojki. Pri drugem otroku sem že bolj zaupala sami sebi in bila trdno odločena, da bom dojila, pa čeprav na začetku cel dan. Prve dva dni nama je kar šlo, bradavice, kljub temu, da so bile razpokane, me od silne želje po dojenju, sploh niso bolele…potem pa šok, tista kri. Sedaj vem, da bi takrat najbolj potrebovala nekoga, ki bi mi pokazal in naju naučil pravilnega pristavljanja. No kar je je, za nazaj ne morem popraviti. Vem pa, da sem se par dni kar jokala in je preteklo kar nekaj časa, da sem se sprijaznila, da moj otrok pije po steklenički. Pa še kmalu sva bila samo na adaptiranem mleku, ker mi je tudi črpalka povzročala dodatne rapoke. Moje bradavice so bile po 6 tednih “obupne” in nato sem pač po dogovoru s osebno zdravnico počasi prenehala s stiskanjem, in končala pri 8 tednih.

Kar se tiče duševnega stanja, nezaupanja,…skratka psihičnih stvari, je moje mnenje, da sin ni bil nič prikrajšan, kljub temu sva se crkljala, pestovala,se pogovarjala med hranjenjem, veliko sem mu pela…se še spomnim, da nikoli ni nahitro izpraznil steklenice, ampak je njegovo hranjenje trajalo po pol ure, sploh ni želel, da bi prehitro teklo. Mislim, da zato ni bil deležen nič manj moje ljubezni, in je še vedno ni. Menim, da nima psihično nobenih posledic. Nima niti problemov z oblikovanjem čeljusti. Mislim, da je za otrokovo zaupanje pomembno veliko več. Moje mnenje je, da mi moji otroci zelo zaupajo. Je pa moje načelo, da jim ne lažem in jih ne strašim. Naprimer jemanje krvi boli in nikdar nisem rekla, da nič ne boli in, da naj ne jokata, vedno skupaj štejemo do 5 ali 10, da je konec. Ali, če nista pri miru v čakalnici ju ne strašim, da bosta dobila injekcijo pri zdravniku, če ne bosta pridna,…
Psihično je vse v redu, sin obiskuje prvi razred, nima nobenih težav, hčerka pa je tudi med najuspešnejšimi v razredu.

Je pa sin alergik. Tega pa nikoli ne bom vedela ali je to zaradi nedojenja in bi bilo ob dojenje drugače oziroma bolje. To se bom pa vedno spraševala.

Sem pa jaz svojega tretjega otroka (jutri bo star 5 mesecev) prvi mesec najlažje pristavila tako, če je jedel na levi dojki, sem ga z desno roko prijela pod glavo, z levo pa sem si s palcem in kazalcem prijela bradavico in jo nekoliko stisnila, potem sem počakala, da je fajn odprl usta in sem mu jo “porinila” v usta, njega pa z roko “pritisnila” na prsi. Dojko sem držala tudi ves čas trajanja podoja. Mi je pa zgoraj napisana krema res zelo pomagala, bradavice so se hitro zacelile, uporabljala sem jo kakšen mesec.

Sedaj je dojenje postalo zelo enostavno in je sin že zelo vešč tega.

Lep dan!

Peugeot,
prepričana sem, da ste si že sami skušali pomagati in da vam res ni lahko! Poiskala sem še nekaj razlag in možnih rešitev, upam, da vam bo še kaj v pomoč. Cel dan sem tole pisala, žal ni šlo hitreje, vmes sva govorili že po telefonu, no, ampak kar se zapiše, se lahko prebere in uporabi večkrat, kajne.

——-

DOJENJE, KO IMA MATI VELIKE DOJKE

Ženske z velikimi dojkami, ki imajo pogosto tudi veliki bradavici in velik bradavični kolobar, imajo lahko VEČJE TEŽAVE pri vzpostavljanju dojenja in pristavljanju otroka kot mamice z manjšimi dojkami. Velike dojke niso prednost in ne tvorijo več mleka, saj so velike predvsem zaradi več maščobnega tkiva, ki aktivno ne prispeva pri tvorbi mleka. Pristavljanje otroka pa je za lahko težavno, če ima mamica velike dojke in ko je dojenček še zelo majhen.

Kaj lahko naredite? Prosim, preberite si te predloge.

Nekatere matere z velikimi dojkami imajo težavo dvigniti dojenčka do svojih dojk, saj njihove dojke v sedečem položaju skorajda zasedejo vse naročke. Nekatere si uspešno pomagajo tako, da pod dojko podložijo v rolo zvito brisačko in dojko podprejo ter dvignejo dovolj visoko, da se otrok lahko prisesa naravnost na bradavico. Podpiranje in dvigovanje dojke, dokler se dojenje dobro ne vzpostavi in dokler ni dojenček malo večji, pomaga tudi pri tem, da tkivo dojke ne pokrije dojenčkovega noska – da otrok neovirano diha in pravilno požira.

Mnoge matere, ki imajo velike dojke, morajo sprva vse čas podoja držati dojko nekoliko pridvignjeno, in sicer tako, da je palec nad kolobarjem, drugi prsti pa pod dojko. Ta prijem, ki ga imenujemo tudi C-prijem, pomaga:
– da teža dojke ne pritiska na dojenčkovo bradico, nos, spodnjo ustnico
– da bradavica ostane v dojenčkovih ustecih
V nasprotnem primeru lahko teža dojke preveč pritiska na usteca, zaradi česar dojenček morda težko obdrži bradavico v ustih, če dojenček težko ostane prisesan, pa morda tudi nepravilno sesa in poškoduje bradavico, ali pa pogosto pada z dojke in spet poškoduje bradavico.

Kot je že leta 1985 opozorila Anita Claire Coleman v svojem članku, naj se matere z velikimi dojkami ne sklanjajo nad svojega dojenčka pri podoju; v taki situaciji lahko dojenček zdrsne iz pravilnega položaja, ko več ne sesa dobro mleka, temveč le stiska čeljusti v okolici bradavice. S tem morda ne bo dobil dovolj mleka in bo verjetno poškodoval bradavico

Nekatere matere imajo poleg velikih dojk še veliki bradavici/kolobarja. Ni treba, da je ves kolobar v dojenčkovih ustecih, toda vseeno mora biti v ustih vsa bradavica in toliko kolobarja, ko dojenčkova usteca zmorejo, da otrok lepo vleče mleko. Mamice v taki situaciji naj bodo posebej potrpežljive in počakajo, da dojenček čim bolj na široko odpre usta, kot da bi zehali. Tedaj jih odločno potisnemo na dojko, takoj popravimo tudi ustnici, da nista uvlečeni. Majcen dojenček ima res lahko težave, ko skuša zgrabiti veliko bradavico in velik kolobar, toda s pozornim pristavljanjem in potrpežljivostjo, poskušanjem, večina dojenčkov zmore sesati učinkovito.

Nekateri strokovnjaki predlagajo, da matere z velikimi dojkami spreminjajo položaj dojenja, da bi našle takega, v katerem ima dojenček bradavico in del kolobarja morda najlaže v ustih ter da zagotovijo dobro praznjenje dojke.

Mnogim materam z velikimi dojkami ustreza položaj zibelke, ko dojenčka držimo v naročju, dojenje leže, pa tudi položaj nogometne žoge (dojenček podprt na višino doke ob materi, mati drži le njegovo glavico in svojo dojko).

PRIMERI POLOŽAJEV:

V položaju zibelke mati sedi udobno, s koleni pokrčenimi in stopali malo više. Dojenček leži na vrhu blazine ali odeje (privzdignjen) v naročju, na svojem boku, nogici pa sta pokrčeni okoli matere. Mati ga spodbudi, da široko odpre usta in ga odločno in dobro pristavi, nato pa se nagne nazaj za okoli 45 stopinj, privije dojenčka k sebi, da se tišči njenega telesa. V tem položaju, ko je mati nagnjena nazaj, teža otrokove glavice pritiska na dojko in ne obratno. Glavica je nagnjena naprej in v ravnini s telesom otroka, da otrok lahko dobro požira in diha.

Čeprav imajo matere z velikimi dojkami več težav s pristavljanjem dojenčkov sede, pa je dojenje leže zanje pogosto laže kot za mamice z manjšimi dojkami. V tradicionalnem ležečem položaju mati leže na bok z blazino pod glavo, otrok je zraven na boku in usteca so poravnana z bradavico. Morda ne bo treba položiti podlakti pod dojenčkovo glavo, ker bo lepo segel do bradavice. Morda bo dojka počivala na vzmetnici in bo bradavica ravno dovolj nizko. V pomoč bo, da dojenčka za hrbtom podložimo z blazino, pa tudi sebe (za hrbtom, med koleni kolenom).

Še ena tehnika dojenja leže je lahko učinkovita, ko ima mati velike dojke. Mati leži na boku, otroka položi zraven prav tako nab ok in doji iz gornje dojke. Mati in dojenček se tako dojita iz obeh dojk, ne da bi se premikala in obračala, potrebne so le manjše prilagoditve položaja. Mati lahko, če želi, nežno masira gornjo dojko od podpazduhe proti bradavici, da pospeši tok mleka in še izboljša praznjenje dojke.

Ko je dojenček dovolj velik, da sam drži glavico, lahko mati leže na hrbet in položi dojenčka na trebuh ter ga pristavi od zgoraj na dojko. To omogoča dojenčku, da laže zgrabi bradavico in jo drži v ustih (pomaga mu gravitacija, ki tkivo dojke tudi splošči stran od bradavice in noska, torej dojenček tudi laže diha. Otrok lahko leži naravnost, enako kot mati, ali povprek, tako da ima dojenček nogice ob strani, tedaj pa se mora mati prepričati, da dojenčkov vrat ni preveč napet.

Dojenček, ki drži glavico, se bo morda laže dojil tudi v sedečem položaju, tako da sedi na materinih mečah, na dojko pa se sprisesa v nekoliko bolj pokončnem položaju.

Zelo dobro se pri materah z večjimi dojkami obnese tudi tako imenovan položaj nogometne žoge. Mati naj otročka pristavi tako, da bo imel nožice pod njeno roko, glavica pa bo počivala v njenih rokah. Morda bodo potrebne blazine, da bo dojenček v višini bradavice, ali pa tudi ne. Pomembno je, da se dojenček z nogami ne odriva od fotelja, stola,… Mati bo morala verjetno ves čas podoja držati dojko, da prepreči pritisk teže dojke na bradico. Ta položaj nudi dober pregled nad tem, kako dobro je dojenček prisesan in kako učinkovito se doji, materam z večjimi dojkami pa omogoča tudi bolj udobno dojenje.
———

Res je, peugeot, vaja dela mojstra, a tudi to vedno ni dovolj. Veliko je treba preizkušati, toda nikoli vztrajati v bolečini. Vse težave niso v položajih, morda ima tudi otroček krajši jeziček, morda ne sesa idealno – večinoma te težave izzvenijo tja do 6 ali 8 tedna starosti otroka, lahko tudi prej. Zelo te se potrudili, delate vse, kar je mogoče, slaba vest nikakor ni na mestu! Včasih so začetki res zelo težki. Poglejte, koliko truda vlagate v črpanje!!! To zagotovo ne vzdrži nobene kritike, je kvečjemu zelo pohvalno in vredno občudovanja!

Če nudimo otroku toliko telesnega stika (lahko tudi med hranjenjem po steklenički, npr. na golo kožo), kot ga želi, če smo pozorni, skrbni, zagotovo zadovolji vse čustvene potrebe, ki jih ima, ne glede na hranjenje. Zaupljivost, toplina, občutek varnosti, vse to enako, le da na malce drugačne načine, svojim dojenčkom enako nudijo tudi mamice, ki hranijo otroka po steklenički. Imate pa prav glede nekaterih fizioloških prednosti, npr. pri optimalnem razvoju čeljusti, govora, tega pa po steklenički žal ne moremo doseči, a vseeno ni nujno, da bo imel otrok zato kdajkoli v življenju težave.

Ste šele na začetku, vsekakor ni prepozno, da poskušate še dojiti – upam, da brez bolečin!

Ni nujno, da otroček rabi več mleka zato, ker je velik. To govorijo mnogim mamicam, češ za tako veliko dete bo pa težko pridelati dovolj mleka. To sploh ne drži, kadar hranimo otroka dovolj pogosto in na njegovo pobudo,ne zamikamo s čajem, dudami… Pozorni bodimo na to, da ima večina dojenčkov okoli starosti 3t (nato pa okoli 6t, 3m,…) poskoke v rasti, lahko se nekaj dni zapored nenehno dojijo. Če črpamo, moramo tedaj simulirati večje število podojev, torej črpati večkrat (če smo prej na 3h, potem 2-3 dni črpamo denimo vsaki 2h podnevi in morda dodamo črpanje ponoči ali tudi ne). Nekateri dojenčki imajo poskok v rast malo prej, drugi kasneje, opazujmo, kdaj se bo želel bistveno več dojiti. S tem dvigujemo raven mleka na novo količino, ki jo potrebuje.

Ni treba vedeti, koliko dojenček popije. Morda boste manj obremenjeni, če ga boste opazovali in spremljali te znaki – so namreč bolj zanesljivo merilo kot mililitri, kajti vsak otrok ima svoje individualne potrebe, pomembno pa je na koncu to, da dobro napreduje. Kako vemo, da otrok dobiva DOVOLJ materinega mleka?
– štejemo POLULANE plenice (najmanj 5 v 24 urah)
– štejemo POKAKANE plenice (v prvih tednih najmanj 2 na dan, po 6. tednu lahko tudi na nekaj dni, toda takrat mora biti blato obilno)
– otrok PRIDOBIVA NA TEŽI v prvih treh mesecih NAJMANJ 450 g na mesec, torej najmanj 110g-115g na teden. Pridobljeno težo računamo od NAJNIŽJE teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca naprej najmanj 80g na teden in od šestega meseca najmanj 50g na teden.
– dojenček se hrani POGOSTO – vsaj 8-12-krat na dan, lahko tudi pogosteje in ne nujno po urniku oz. enakih presledkih
– dojenček ima zdrav VIDEZ in napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice, je živahen in dejaven

Pri dojenih otrocih komajda lahko govorimo o obrokih, to je pogosto ovira za uspešno dojenje ali hranjenje z materinim mlekom; toplo vam priporočam v branje ta članek, ki vam bo razloge za mojo trditev in delovanje sistema v prvih tednih zelo lepo pojasnil. Dojenje na otrokovo pobudo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4366643

Pozdravljeni!

Sem se dala kar pod to temo, saj je v bistvu razpokana bradavica vzrok za moje težave.

Imam slabe 4 tedne starega sinka, ki je zelo ješč, dojiva se praktično na dve, včasih tudi na eno uro, ker bi jedel vsakič, ko me zavoha, ampak s tem si ne delam težav, mu pač dam, ko si zaželi.
Napreduje lepo, je pa precej agresiven jedec. Zagrabi bradavico in potem včasih obrača glavo in jo ne spusti iz ust, tako da jo razteguje v vse smeri. Pa to ne bi bil problem, saj me na levi dojki ne boli, problem je moja leva dojka oz. bradavica. Namreč, od začetka sem imela razpokano bradavico in si jo celila z vsemi možnimi pripravki: geokorton (mazilo na recept, ki je tudi antibiotik, a ga je potrebno sprati pred dojenjem, kar je bila kruistusova muka sprva, tako da nisem bila dosledna pri uporabi le-tega), potema pa od multimam lanolin in obkladki, pa mpje mleko, pa aquaflo. Rezultat: razpoke so se zmanjšale, ampak ne enem delu bradavice je nastala “luknjica do mesa” – kot da bi košček zgornje kože manjkal in spodaj se vidi bolj temno rdeče. TO se ne vidi, ko sinček se ne doji, ko je bradavica majhna oz. “skupaj dana”. Ko pa začne vlečt, se mi najprej zdi, da mi tisoč nožev prebada bradavico in celo dojko, ta bolečina traja nekaj vlekov, potem pa mine oz. se zmanjša do znosnosti. Ko potegnem bradavico ven, ko je torej “podaljšana”, me kar groza zgrabi, kajti luknjica je velika 1 x 2 mm in globoka ene pol mm.

In zdaj moja skrb: občasno me boli kar cela dojka in bojim se, da bi prišlo do kakšne inekcije, ampak KAJ naj naredim, saj si želim dojiti torej ni alternativa, naj pustim dojko, da se zaceli!! Saj verjetno bi se, a kaj, ko je na vsake toliko časa mokra in se rana nima časa zacelit.

A je imela katera od vas podobno “luknjico” in kaj ste naredile?? Nastavka še nisem probala.

Naj še povem, dasem hčerko dojila 2 leti brez kakršnih koli problemov, ampak vem, da je pač vsak otrok individuum zase.. Zelo bi vam bila hvaležna za kak nasvet, ker mislim, da sinčku ravno z dojenjem dajem najboljšo popotnico za življenje!

Lp

Pozdravljeni, vanili!

Imate skoraj 1m starega fantka, dojite v drugo, prvič je šlo brez težav, zdaj pa se vam je pojavila globoka rana sredi bradavice, ki se po vsakem podoju odpira.

Zakaj pravite, da imate to dojko napeto? Ali skušate dojiti na večje razmake, da bi se rana pozdravila? To je lahko vredu, da več dojite na zdravi dojki, tam, kjer je rana, pa morda malo manjkrat, vendar če se dojka prenapenja, tišči in boli zaradi prenapetosti, lahko pride do zamašenega voda ali mastitisa. Dojka se mora vseeno dobro prazniti in ne prenapenjati. Morda si lahko malo, do olajšanja iztisnete tudi z roko ali črpalko.

Ali veste, od kod bi lahko izvirala vaša težava? Imate občutek, da je otroček na tej strani teže pristavljen? Ali kdaj cmoka, “pada” z dojke, mu bradavica uhaja? Ima morda krajši jeziček oz. pripraščeno kožico pod jezičkom, od česar bi lahko nastale poškodbe? Prvi ukrep je zelo velika pozornost pravilnemu pristavljanju. To že znate od prej, a morda bo pri fantku treba posebej paziti, da bo prisesan zelo tesno, da bo imel dobro izvlečeni obe ustnici, s čimer bo bradavica globoko v ustih.

Drugi ukrep je, da vedno sprožite izcejanja na zdravi strani, nato pa ga pristavite na poškodovano bradavico. Prvi potegi so namreč najbolj boleči, ko mleko steče, pa bo morda fantek sesal malo nežneje. Normalno je, da vas zabolijo prvi potegi, nato pa dojenje ne bi smelo boleti, tudi če imate tako poškodbo, ali vsaj ne zelo. Normalno je tudi, da je bradavica večja, rana pa tudi, ko je razmočena in ko se je otrok dojil. Nato pa se kmalu spet zmanjša, kajne.

Take rane se zdravijo počasi, pogosto traja teden, dva, tri ali ves mesec. Pomembno je, da ne opažate poslabšanja in da uporabite še predloge, ki jih doslej morda niste. Večina tovrstnih težav se uredi po 6-8t, ko dojenčkom tudi znatno zraste jeziček in steca, tako da se prisesavajo laže in bolje.

Naslednja možnost je, da na boleči strani spremenite položaj oz. kot dojenja, kajti rana se tako ne bo odpirala vedno v isti smeri, morda se bo laže in hitreje zdravila.

Predlagam, da nadaljujete s čistim lanolinom za doječe matere. Dokazano za 50% pospešuje čas celjenja ran in lajša bolečine. Po podoju najprej vtrete kapljo svojega mleka, posušite na zraku, nato med prsti ogrejete lanolin, ga natrete na bradavico in kolobar, toliko na debelo, da vam je prijetno, ne premalo, ne preveč. Bolje kot nošenje blazinic je bombažni nedrček in prelikan robček, ki ga pogosto menjamo, ali pa sušenje na zraku, kadar je seveda to mogoče. Lanolin poskrbi, da bradavica ni izsušena, zrak pa, da ni vlažna.

Ne priporčam vam, da dojko pustite, da se rana zaceli, kajti lahko dobite mastitis. Lahko sicer ne dojite na tej strani (dobro je mogoče dojiti tudi iz ene dojke, le pogosteje bo treba, najbrž pristaviti). Na poškdovani dojki mleko lahko nekaj dni črpate ali iztiskate z roko, če vam iztiskanje rane seveda ne bo povečalo. Morda bo učinek enak kot pri dojenju. Nekatere mamice poročajo, da črpanje ob boleči bradavici zelo boli in ne gre, lahko so celo še večje poškodbe. Včasih pa je začasno črpati in celiti rano laže kot dojiti.

Ob pravilni negi, menjavi položajev, zelo dobrem pristavljanju se take rane lahko zaceijo tudi ob nadaljevanju dojenja. Presodite, kaj bi bilo za vas bolj sprejemljivo. Preberite si o negi prosim tukaj.
Nega bradavic in pomoč ob bolečih bradavicah:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2375&t=2349
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_7._NEGA_BRADAVIC_1

Morda pa boste kakšen napotek dobili tudi tukaj, iz zares težke preizkušnje mamice Iris. Mogoče se vam bo sama oglasila s kako besedo v oporo, če nas te dni kaj bere. http://med.over.net/forum5/read.php?94,4190182