Razočaranje nad spolom otroka
Živjo sem punca srednjih let sem prvič noseča vedno ko sem si predstavljala da bom imela otroka sem si v mislih predstavljala majhno punčko ki jo bova s partnerjem vzgajala na morfologiji v 20tednu sem pa izvedela da bo fantek seveda sem bila zelo prizadeta saj nocem imeti maminega sincka nepredstavljam si da se bom morala celo njegovo otrostvo igrat s bagrcki avtomobilcki in podobno tudi nakupovanje oblek mi ne disi saj so mi vse oblekice za fantke grde kako se spopasti stem vem da je najbolj pomembno da je otrok zdrav ampak si nemorem pomagati nevidim se kot mamica fantku je tukaj mogoče še katera ki je dala to čez ? Je luč nakoncu tunela?prosim brez obsojanja to je sedaj kar najmajn potrebujem
Spoštovana Catty123,
dvomim, da na svetu obstaja kdo, ki ga življenje še nikoli ni presenetilo. To je pač življenje, ki nikdar ne bo in ne more biti točno tako, kot ste si ga zamislili, saj obstajajo stvari, na katere nimamo vpliva. Menim, da so nam poslane za to, da se učimo.
Vam je življenje poslalo na pot tega fantka, ki zdaj raste v vas. Vaše predstave, ki ste jih imeli o materinstvu doslej, je to sicer podrlo, ampak zakaj jih ne bi postavili na novo. Biti mama pomeni mnogo mnogo več kot le nakupovanje oblačil in igranje z bagrčki. Biti mama pomeni nekoga brezpogojno ljubiti, se biti zanj pripravljen tudi žrtvovati ali čemu odreči, mu nakloniti svoj čas, ga učiti, spodbujati, tolažiti, bedeti ob njem celo noč, ko bo bolan … Ne glede na spol – velika odgovornost je skrbeti za otroka in ga vzgajati, da bo odrasel v dobrega človeka. Vendar je vredno, ker otroci ljubezen čutijo in jo vračajo. To je ljubezen in naklonjenost, ki jo spoznaš šele, ko postaneš mama.
Iskreno upam, da boste že v nosečnosti uspeli razrešiti svojo stisko, ki jo čutite ob tem, ker je spol otroka drugačen, kot ste si predstavljali. Naj vam pa ne bo neugodno prositi za strokovno pomoč pri tem, če jo boste potrebovali. Zaradi sebe in fantka.
Srečno!
Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del.
Mislim, da še nimaš predstave, kako absurdno nepomembne so stvari, s katerimi se sedaj obremenjuješ.
O svojem otroku govoriš. Vseeno, ali fantek ali punčka. Ne razumeš? Iz male parkilske štruce bo zrasel človek. Ki bo pred tvojimi očmi splazil, shodil, spregovoril, se učil, te spraševal….
Avtomobilčki gor ali pa dol. Nima veze. Prav tako nakupovanje in videz oblek!
Prerasti to svojo plehkost. Resnično.
draga bodoca mamica. sama nism hotla vedt spola, mogoce glih zato kr sem upala da bom mela se eno puncko. pa ni blo tako. moj soncek se je rodil z lulckom….in ves kaj ti povem-nikol mi ni blo zal da se lahko igram z njim pa tekmujeva, kater avto gre hitrej. se vsa vesela grem v stacuno, pa mu kupim kksn avto.
na koncu pa ni pomemben spol, …men oba vsak dan data vedt da me mata rada….sin v bistvu bolj. pa ni razvajen, je pa hvalezen da si vzamem cas zanj….in kar je najbolj pomembno: zdrav je. in moj…
mogoce si zdej razocarana, pol k bos stisnla svojga fantka k seb, bos najbl ponosna mama na svetu…in ce bos kasnej mela se kksnga otrocka, bo veliki brat tok ponosen, da teb ne bo nic jasno…
pa srecno.uzivaj v zivljenju😉
Pozdravljena,
Tudi jaz sem bila na istem. In od tretjega dne po rojstvu sina si še danes očitam solze, ki sem jih prejokala, ker sem bila šokirana, da bo fantek. To sem izvedela šele v 30tednu. In vsi so mi skoz govorili po slabosti, po trebuščku, po skrivanju-ziher bo punčka. Tako so me prepričali, da sem bila šokirana, ker je fantek. In 3 dan po rojstvu so odkrili, da ima srčno napako. In, ko si napisala zadnje stavke, da bo le otrok zdrav 😑 Tega trenutka ne bom pozabila. Jokala sem, ker je bolan, še danes si očitam. In si bom celo življenje. Imam tri otroke. Drugi tudi fant. Nikoli mi ne bo žal. Žal mi je le solz, ki sem jih pri prvi nosečnosti potočila. Vsi trije otroci so pridni, in ponosna sem nanje. Sva pa z prvorojencem veliko po bolnicah, zdravnikih… In tega, da sem solze spustila, ko sem izvedela da bo fant si nikoli ne odpustim. Glavo gor, tudi za fante je ogromno lepih oblačil. Ogromno ❤❤ Srečno in zdravo naprej 🥰
Jaz sem si vedno želela punčko. Ko sem zanosila sem si še vedno želela punčko, a čutila sem da bo fantek. V 18 tednu sem šla na UZ spola, izvedela, da pričakujemo fantka. Hotela sem se mentalno pripraviti, da le ne bom dobila punčke, ampak fantka.
Drug teden bo star 1 leto, on je moje življenje, moja ljubezen. Ja res je, za fantke ni tako lepih oblačil kot za punčke, ampak vsaj ne bom bankrotirala 🤣. Jaz velikokrat kupim unikat oblačila, so zelo lepa… Mu kupujem vse barve, razen roza.
Verjemi, ko ga boš zagledala bo to ljubezen na prvi pogled… ko se bo crkljal, te gledal, začel blebetat, ko se ti bo začel smejati, začel plaziti, hodit, ko ti bo rekel mama to bojo momenti ko ti bo srce zaigralo… Ko se bo jokal in ti z njim, ker ti bo hudo in ne boš vedela kaj mu je, kako mu pomagat… Ko mu bojo zobki hodili ven, ga bo bolelo in mu boš hotela izbrisati bolečino… 😥
Glavno je, da je otroček živ in zdrav, spol ni pomemben. Želim ti srečno nosečnost še naprej 🍀❤️
Mamin sinček bo samo, če ga boš tako vzgojila. Zakaj naj bi bil sine manjvreden proti deklici? Že sedaj ko si noseča, mu daješ občutke, da je nezaželen in pojma nimaš, kako se to zažre v podzavest. Celo življenje bo iskal v tebi potrditev da je vreden tvoje ljubezni.
Nekateri nimamo te sreče… Srečna bodi, da si zanosila in da si zdrava, da je otrok zdrav, da je nosečnost kolikor toliko lepa (sklepam). Vedno je lahko slabše. Zamisli si, kaj bi bilo, če tebe mama ne bi imela rada, ker si deklica. Ali pa oče.
Od kje predpostavka, da bom mamin sinček?
Fanta je na nek način lažje vzgajati deklico.
Tudi sama sem doživela podobno presenečenje na morfologiji. Razočaranje le za hipec, ker so naju pač presenetili, ampak danes sem pa hvaležna za mojega fanta. Je Učitelj.
Še to – previdno s tem razočaranjem. Otrok bo ves čas vedel, da ni zaželen, če boste še kar pestovali svoje razočaranje in bo doživel več travm, ne samo eno. Zato delajte na tem.
Pozdravljena,
Prosim osredotoči se na lepe stvari, ki te čakajo s tvojim otrokom, najlepšim bitjem, ki ga boš kadarkoli spoznala. Spol je precej nepomembna stvar pri vsem tem, kar se ti dogaja. Imam dva fantka in sem najbolj hvaležna, da sta zdrava in da ju sploh lahko imam! Včasih sem celo potihoma vesela, da ne rabim vsak dan česati dolgih las in delati frizur.. 🙈 Upam in verjamem, da boš spremenila mnenje glede povdarka na spol, ko se boš prvič dotaknila svojega otroka in ko boš spoznala kako si pravzaprav močna ženska, da si lahko podarila življenje nekomu, ki ga boš vzgojila v dobrega človeka.
Meni je cilj vsega tega, da postaneta najina otroka boljša človeka kot sva midva s partnerjem. Tu pa se začne delo na sebi! Prvič moraš sama postati boljša oseba oz. Se vsaj truditi, da boš najboljši možni vzgled otroku! Začne se pa že zdaj, otrok te čuti bolj kot si misliš! Vso srečo in lepo skupno potovanje vam/a želim🥰
delam v gin.ambulanti in lahko iz lastnih doolgih izkusenj povem da je vsaj vsaka 3tja razocarana ko izve spol otroka. nekatere to izrazijo z besedami spet druge pa s kislin izrazom na obrazu, nekatere vcasih celo jokajo od razocaranja. zaradi tega nisi nic cudna, to ni nic nenavadnega, niti to ne pomeni da bos slaba mama ali si ne zasluzis otroka. ljudje smo pac vajeni, da lahko izbiramo in spol otroka je ena izmed redkih stvari katere ne moremo izbrati! Ne sekiraj se glede tega! ko otrok pride to vec sploh ne bo pomembno.
Ko se odločamo za otroka, nam mora biti jasno, da to ni naročanje preko kataloga ali aplikacije, kjer poklikamo svoje zaželjene kriterije, ampak je presenečenje! Lahko dobimo fantka ali punčko, s svetlimi, temnimi ali celo oranžnimi lasmi, z modrimi ali rjavimi očmi, zdravega ali hudo bolnega. V naprej ne vemo in ni reklamacij. Kar dobiš, dobiš. Komur to ni jasno in kdor si nikakor ne more predstavljati, da bi dobil katero od kombinacij, ta naj pač ne ima otrok! Ker, če se ti zatakne že pri tako enostavnih stvareh, potem si nočem niti predstavljat, kako bi šel skozi vse izzive, ki jih prinese otrok!
Pozdravljena,
Sama sem si vedno predstavljala, da bom rodila punčko, zelo sem si želela punčke. Tudi mama mi je povedala, da je vedela in si predstavljala, da bo rodila punčko, in res jo je. Tudi sama sem ves čas razmišljala v tej smeri. Potem pa sem na morfologiji izvedela, da pod mojim srcem bije srce fantka. Nisem se znala spopasti s tem občutkom, sama pri sebi sem premlevala kako je to mogoče, saj vendar ne bom znala delati s fantkom, ne bom ga znala previti, se pogovarjati z njim..saj sem vedno imela opravka s punckami. Nisem upala na glas povedati, da sem “razočarana” nad spolom otroka, ki ga nosim. Samo s partnerjem sva govorila o tem. Na naslednjih ultrazvokih sem vedno vprasala, ali je se vedno fantek ;). Rodila sem fantka. Zdaj je star 21m. Vzljubila sem ga takoj, ko sem ga zagledala. Obožujem ga, je čudovit (res je lep, vsi pravijo, kako je lep, psenicni lasje in modre oči)zelo je pameten, dojemljiv in za svojo starost ogromno govori. Znam ga previt, se pogovarjat z njim, vozit avtomobile, sestavljat kocke. Za oblect pa se mi res zdi, da imajo za punce 1000x več in lepše stvari..po drugi strani pa si mislim..hvala bogu, da imam fantka, da ne rabim kupit 100 oblekc z metulji in rožicami;).
Razumem stisko ob spoznanju, da otrok ne bo želenega spola….ampak verjamem, da ga boste kljub temu oboževali in se nekoč čudili svojim dvomom! Vse dobro želim!
