razočaranje
No, pa povej kaj želiš slišati. Mogoče: super, da boš babo načevljal. Kako pa naj oba crklja vsa pregorena od službe, pa pere in lika in kuha,nabavlja hrano, darila, se strokovno izobražuje, mogoče si drzne še telovaditi. Bravo, da si se postavil zase in spulil otroka iz njene bližine. Sicer to, da otrok najraje spi na mamicini postelji, kjer ga nežno boža njena energija, sploh ni pomembno. Ta ga je pač rodila, zdaj boš pa (če že nisi) našel otroku še kakšno preprosto in pošteno mamico, ki bo nežno skrbela za oba. Kaj bi rekel na takšno, ki bi videla vse v otroku in te potem izrinila iz skupnega doma!?
Pa dej že enkrat kakšno knjigo v roke vzemi ali vsaj revijo!!! Če se boš pogovarjal s kakšno inteligentno socialno delavko, te bo še prijavila na policijo! V odgovorih imaš toliko rešitev, samo prebereš in veš. Dovoli si večji domet, ne po reku: človek je najbolj zakomplicirano bitje, ki ga lahko naredi vsak bedak!
Nisem brala postov drugih žensk, samo to ti povem. Če bi bila obratna situacija, bi storila natanko enako. Nima veze moški-ženska. Kdorkoli se v fazi, ko ga otrok najbolj potrebuje skida od doma in ga zanj ni, mu dela nepopravljivo škodo za celo življenje. In edino smiselno je, da preprosto popokaš otroka in greš. Itak nimaš na kaj čakat doma in itak ne moreš ničesar pričakovat.
To je kriza družine, kot se vsake toliko dogaja v vseh družinah tu pa tam. Treba si je dati priložnost in vsaj poizkusiti rešiti, se razsvetliti, poiskati strokovnjaka za pogovor, da nam pomaga. Seveda je treba negovati tudi ljubezen, da ne umre. Jaz srčno upam, da bodo zaživeli kot srečna družinica in se našli, saj imajo dovolj velik vzrok, ki ima pravico do obeh. Vsak ima pozitivno in negativno plat. Mogoče je tudi mamica v krizi, toda razen na Madžarskem so povsod po Evropi eno malenkost mamice doma, pa se družina vseeno obdrži in očka v “dobrem in slabem” priskoči. Otrok se bo navadil na ta tempo in bo ponosen na oba, če se bosta imela le rada, finančno bo pa vedno več potreboval…Jaz jim želim srečo-vsem trem!
Hipotetetično vprašanje ti bom zastavil:
Recimo da bi naneslo tako da ti za dalj časa ne bi bil zmožen opravljati svoje službe; bi bilo potem ok da bi bila ona primorana z delom zagotavljati eksistenco družine ? Bi takrat tudi odšel ?
Moj predviden odgovor bi bil; DA in NE. Si upaš to priznati ? Ne, najboljše je narod tukaj spljuvati z – sej sem itak pričakoval same feministične odgovore. Dečko, življenje je eno samo veliko sranje, leposlovno prevedeno v fabule ki gredo v uho. Gled ena tvoja leta (ugotavljam zgolj) ti povem da si šele zagazil v to “sranje”, pa si že obupal.
Kaj ti svetovati ? Jaz raje nič, spljuvaj še mene. Pa srečno !
“dopust” za otrka se deli na porodniski dopust in dopust za nego otroka. prvega koristi porodnica (ce se ne motim, traja 6 mesecev – drugace me popravite), dopust za nego otroka pa lahko koristi eden izmed starsev.
ne vem, zakaj bi bilo tako logicno in edino pravilno, da dopust za nego otroka koristi mati. prav tako ga lahko oce.
v cem je torej osnovni problem?
v tem, da zelis, da bi se mati vec ukvarjala z otroka?
v tem, da se ti zdi, da premalo casa prezivite skupaj kot druzina?
v tem, da ne zelis sam toliko casa dnevno skrbeti za otroka?
v tem, da bi zelel ti vec delati pa ne mores, ker mora nekdo paziti na otroka?
kaj pravi zena na to, kar te moti?
Težko je karkoli svetovati, pametovati, če ne poznaš plati obeh zakoncev. Kaj je razlog, da je prekinila porodniško in šla v službo? Se je morda ustrašila, da ne bo zmogla, je morda v poporodni depresiji, ki se kaže na različne načine, tudi kot beg? Morda je bolje vzeti čas, pustiti času čas in razmisliti o vseh vprašanjih. Ni vredno nikogar obsojati, prišlo je pač tako in je treba pač narediti vse najbolje za otroka in oba. Tako, da bo volk sit in koza cela. Sama vem, kaj je to, ko te samo obsojajo, pred svojim pragom pa nihče ne pometa. Vedno je lažje obsojati drugega kot pogledati vase.
Obema, očetu in mamici želim, da rešita problem kot znata najbolje in čim manj boleče. Naj otrok čuti oba, čeprav bo mogoče samo z enim staršem.
Dragi moj, kot moški in to pravi, ne kak copatnik ti lahko rečem, da je to nekaj povsem normalnega. Jaz bi bil presreečen, da bi imel možnost z mojimi otroki prebiti tisti najlepši, pa tudi najzahtevnejši del življenja. Veš to je velika prednost, zato ne stokaj, uživaj z otroki, če ti razmere to dopuščajo. Kot razumem ti nimaš tehničnih težav, glede službe lahko paziš otroke. Zakaj jih potem ne bi. Ženske velik pretrpijo zaradi zapostavljanja na delovnem mestu, ki ga prinese materinstvo. Pa dajmo moški pokažimo svojim ženskam, da smo prišli iz srednjega veka in da znamo biti partnerji. Prav nič me ne čudi, da 90% prispevkov na tem forumu govori o tem kako se ženske po porodu, po kakih 5 letih zakona al pa še prej pohladijo do moža. Me ne čudi. Za žensko je materinstvo že po naravi velika odgovornost, lepota in tusi stres. Takrat ko bi nas najbolj potrebovale, jim ne znamo stati ob strani, kasneje, ko pride otrok iz plenic pa bi se mi lepo vrnili in začeli seksati. Ne gre to dragi moji.
Če bomo hoteli povečati rodnost nam ukprepi vlade, ki so trenutno pesek v oči, ne bodo dosti pomagali. Splošna družbena klima mora postati materinstvu naklonjena. Saj smo smešni, paket občine za 20.000SIT in brca v rit mladi mamici v podjetju. Dajte no, koga imamo za norca.