Tamlada, sama praviš da je idealen partner vendar mu manjkajo vse glavne lastnosti za dobrega moža:
-ljubi svojo ženo?
-spoštuje svojo ženo?
-ženi daje čustveno podporo in uteho?
-v težavah ji vedno priskoči na pomoč-se postavi zanjo?
-spoštuje njene občutke pri težavah s svojci?
-ji izraža čustva z dejanji, objemi, poljubi?
-žena se na moža lahko vedno zanese tudi ob prepirih z domačimi?
-zaščiti svojo ženo in otroke?

Po tem, kar si napisala v prejšnjih postih mu vse to manjka. Kaj je ena nogovica na tleh v primerjavi s psihično manipulacijo njegove družine?

Tvoj mož je kvečjemu dober prijatelj, sostanovalec ali sodelavec. Razumno je, da ga prijateljice in vsi ostali hvalijo. Nihče pa ne ve, kako je bit njegova žena.

Pozabila sem dodat: ne vara žene.

V sloveniji je že veliko dobrih terapevtov. Pojdi gledat na forum nekoliko nižje: Partnerska in družinska posvetovalnica. Tam odgovarjajo sami dobri terapevti. Ni nobena težava najti dobrega terapevta pa ne predaleč, da nimaš toliko vožnje. Glede stroškov za terapevta – ta denar je zlata naložba, morda je to zate v tvoji situaciji najboljše vloženi denar. Za tvoje življenje gre in za življenje tvojih otrok.
Če je tvoj mož takšen kot pišeš, se je še posebej vredno potruditi za ohranitev vajinega zakona, da ga s pomočjo terapevta postavita na realne temelje, da se ti ne trudiš prezreti njegovih napak in se delati, da je vse v redu in da ste idealna družina. Da se bosta lahko drug drugega sprejemala tudi z napakami in da si bosta znala povedati, kaj vaju v odnosu boli. To je šele pravi zakon in to je šele realen odnos.

Če je tako dober in optimistčen, mi je čudno, da je imel/ima takšno mamo. Bivši ima podobno družino pa je zagrenjen in negativen.

Prepiri niso zaradi njegove družine, prepiri so zaradi odnosov v njegovi družini zaradi katerih se TI sedaj počutiš čustveno zanemarjena.
Sedaj razumeš njegovo mamo? Tako se je nekoč počutila njegova mama, v uteho ji je bil lasten otrok, sedaj tvoj mož in zato ga ne želi izpustit iz svojega življenja, zato želi imet kontrolo nad njim, ker ji edino to zagotavlja pristno čustveno povezanost. Tako se sedaj dve ženski cufata za njegovo pozornost…
Nisi dosti drugačna od nje zato si tudi postala njegova žena, zato te je izbral, ker je v tebi (nezavedno!) našel tisto česar je navajen, kar mu je tako domače iz primarne družine. Zato se tako upira vsem spremembam, ker je to zanj neznan svet..
Ti čutiš, da je nekaj narobe ne znaš pa drugače odreagirat, nisi sposobna ustvarit drugačnih pogojev v katerih bi lahko prišlo do drugačnih odnosov. Uporabljaš iste metode kot njegova mama in s takimi prijemi niti slučajno ne moreš zmagat proti njej.
Pomoč terapevta ne bo učinkovita, če ne bosta šla tja oba. Z obtožbami in čustvanim izsiljevanjem, kakšna je njegova družina…itd ga ne boš prepričala v sodelovanje, lahko pa ga prosiš, da ti pomaga in ga povabiš poleg. Škoda bi bilo zavreč toliko let zakona, bolje bi bilo se naučit drugačnih odnosov, drugačne komunikacije.
Ne rabiš sovražit svoje tašče, tasta lahko ju zgolj pomiluješ, če razumeš v kaki bedi od zakona živita.

Kaj ti druga ostane?
Kot otroka nista dobila veliko torej se morata sedaj sama naučit tisto česar vama starši niso mogli dat.

Če ti mož ne verjame, ker je navaden slabič, nemočen pod vplivom žensk, nimaš kaj z njim iskati! Saj si sama proti ‘norcem’: žleht, ljubosumnim ženskam in odraslemu maminemu sineku, nemočnemu, cmizavemu ‘mehkojajčniku’, ki je isti, kakor njegov oče oz. tvoj tast – pasivnež, s pomanjkanjem poguma, da bi zaščitil lastno družino pred ženskimi zmaji. Moška, ki ne znata zaustaviti zajedljivih, hudobnih in spletkarskih žensk in jih postaviti na mesto, ki jim gre – da obmolknejo ‘strupene babe’ in se ne vpletajo v tuja življenja, nista za nobeno rabo.

Posrednika (svetovalca, pogajalca, zaveznika/sovražnika) med tabo in tvojim možem ne sme biti. Vse težave razčiščujeta izključno med sabo in delujeta kot enota. Tudi če bi imela narobe, mora mož vedno stati na tvoji strani, ker vsak poskus vpletanja ljudi od zunaj v vajino zvezo, je želja neke 3. osebe, da manipulira z vama z željo pod nadvladi in kontroli.

Daj mu jasen ultimat, da če bo mlačen, neopredeljen in se ne bo jasno postavil za vaju, da se nameravaš ločiti.

Pa še kako dobro razumem, 2 dni že ne spim ( njegova mama pa že nekaj let x10 ), ko se mi pred očmi odpirajo obzorja ob branju knjige NE BOJ SE LJUBITI. Cela knjiga natančno opisuje vse! Seveda vse drži, sploh ne vidiš da si žrtev, ker si navajen tega iz svoje familije. In ko najdeš isto, kar edino poznaš in sploh zmoreš, mislis, da si srecen.Ko sprevidis vzorec, situacijo si tako pomirjen, sploh ne zmores pomisliti, da bi še komu zamiril karkoli. Zgodbe sploh niso pomembne. Odnosov (čustvenih) pravzaprav sploh ni. Midva sva firma (on je seveda moj šef), ki odlično posluje v vseh pogledih. Otroci so najini zaposleni. Vse tako dobro laufa, da sploh ne ves, da v resnici nic ne laufa. Ne ves bi jokal ali se smejal, nekje vmes. Pa saj oni se tudi, njim je smesno, tako, da ne recem posreceno. Sploh ne vidijo kako jih ima v oblasti, ko je pa tako bolece pretirano prijazna in dobrega srca. Jaz furam njemu mamo, meni je pa to ful paše, ker itak ne zmorem čustva prave ljubezni, ker tudi ne vem kako naj izgleda to. Ker nisem še tega nikoli doživela doma, prav tako kot ne oni. Isto kot on ne ve, in sma se idealno našla, da podpirama. Sva pa mislila, da je to ljubezen, ko se tako dobro podpirava in dopolnjejeva. V glavnem, oba sva begunca ljubezni, ki se en za drugim skrivava. Otroci pa seveda niso imuni, jaz točno vidim, danes, ko berem to knjigo, se mi tako odmotava , da noro. Jaz imam to srečo, da moj mož tudi ni slep in vidi, tudi njemu bo ta knjiga zelo pomagala, no zame je gotovo prelomnica v tem življenju in to največja. Kakšno ogledalo smo si, moja in njegova družina. Res, samo pomiluješ in nobena zamera te ne gloda več. Ampak zdaj je na moškem delu, da se prepozna in ozavesti. Mož bo to knjigo priporočal domačim, tudi on jo že bere! Potem pa okrogla miza, in pomagat ta starim dvema revežoma, ki sta oba žrtve, isto kot vsi mi. Če moški del tega ne zmore, takšen zakon je treba čimprej zaključiti in se nehati slepiti.

Me veseli, da se ti je odprl drug pogled na svet, na vajin odnos. Čudovito, da tudi mož sodeluje, kar pomeni, da za vaju je rešitev. Mislim, da ostalim ne morete pomagat in bo zgolj tratenje energije, ker oni nimajo težav 😉 jih ne zaznavajo, zato jim nasveti ne bodo pomenili nič, razen to, da bosta še vedno v odnosu z njimi, da se boste po nepoterebnem ukvarjali drug z drugim (to je njihova želja, potreba, ki vas, vedno znova, nehote, vrača na stara pota).

Zdaj vem, zakaj se me je zadnjič tako dotaknil stavek: Ne vzgajajte otrok, oni vam bodo tako ali tako podobni, vzgajajte sebe. Moja jasnovednost, ki ji že dolga leta zaupam in me nikoli ne pusti na cedilu itak ve, da nama bo uspelo :). Topel objem

Mislite, da bi bilo zanimivo tole pokazat celi žlahtni, da se prepoznajo? Bi znalo biti zanimivo….Da vidim kako bom prenesla udarce. Nekako težko skrivam iskren nasmeh na obrazu 🙂

Kaj bi se doseglo s tem? Močno dvomim, da bi bilo sprejeto z odobravanjem.
Ko bodo, če bodo, bodo sami poiskali odgovore za svoje težave. Mislim, da bi bil to zgolj neko maščevanje, občutek lastne večverdnosti, kako “tamlada” nekaj več ve kot ostali in bi se s tem dvignila stopničko nad s katere bi jo bilo potrebo potolči dol…. Čemu it v “boj” z njimi?

Tamlada, bi bilo zanimivo vključiti…da napiše svojo zgodvo še tvoj mož in potem še tvoja tašča.
Ko sem brala ostale forume, je veliko objav tašč, ki pišejo kako ne razumejo svojih snah, zakaj se do njih tako odtujeno obnašajo in izključujejo iz svojega življenja…neredko se bojijo za svoje premoženje, najhujši pa jim je občutek, da jih bo tamlada družina izbrisala iz svojega življenja (da ne bodo imele več besede).

skratka, zgodbe, ki temeljijo vse na isti princip: tašče imajo podobne zgodbe in probleme, in na drugi strani snahe imamo podobne probleme. Ko bereš zgodbo snahe jo razumeš in na drugi strani razumeš taščo…pa gre lahko za povezani osebi, le vsako z drugo zgodbo.

Takih snah in tašč je veliko, nikjer pa nisem zasledila zgodbe sina/partnerja/moža.

Mogoče je včasih lažje rešiti spore tako, da jih napišemo, ker takrat bolj premislimo kaj bomo napisali. Izgubit nimaš kaj, kajne?

To ni moj problem, če ti meni moji iskreno zapisani življenjski zgodbi ne verjameš. Kaj se te je dotaknilo? 🙂

On_ največje težave ima tukaj Tamlada. Zakaj bi torej oni reševali težave, če njih ne moti tako globoko? Težave bodo imeli šele, ko se bo mož postavil za tamlado. Mož bo imel težave šele, ko ga bo žena zapustila.
Mogoče se niti ne zavedajo, skozi kakšen psihičen napor je šla v teh 11 letih. In da to tudi vpliva na njihove vnuke (in nečakinje). Kar bodo prebrali jih mogoče razsvetli, ali pa poslabša odnos. Seveda se lahko samo še bolj skregajo. Vendar, roko na srce, kaj pa ima za izgubit? Mogoče se oni sploh ne zavedajo dejanj in ne vedo, kaj Tamlada čuti im doživlja.

Se opravičuje, nisem dovolj pozorno prebrala. Ignorirajte prosim zgornji post.

Kako zelo cutim te besede. To bom tako ali tako naredila, oz. mož bo. Jaz nimam več po kaj hodit. To je tudi moja odgovornost do otrok. Zato ni dvoma, vsi bodo prebrali. Kako bodo lahko sprejeli pa ni več moj problem. Saj veste kako obupno zelo si želim, da spregledajo igro. Če se to ne bo zgodilo, kar neizogibno pomeni, da otrok živi ne vidijo več. Moja mamica je moje otroke videla lani na babicinem pogrebu. Moj brat isto. Ne rabimo se več, la tudi ne pogresamo se nič. Moj brat je v zaporu. Ja, njega je tudi zadelo, je psihopat. Meni je uspelo, njemu bom pa dala tudi zbrat. Pol pa nej sam nardi s tem kar hoče.

Nikakor ne. To je, kot bi dolila olje na že tako prevelik ogenj.

Tamlada, kakšne težave si imela v svoji primarni družini? Nekako se mi zdi, da te je že tam nekdo čustveno zlorabljal? Verjemi, zlomljeno osebo že na daleč zavohaš in takšna oseba je lahek plen za nadaljne zlorabe.

Družina tvojega moža mora razumet, kaj se tebi dogaja, začutit tvojo stisko in se zavedati, kako zelo te njihove besede in dejanja prizedanejo. Konec koncev njihova dejanja še kako vplivajo na vajin zakon, trpi ne le tvoj mož, tudi otroci vsrkavajo izkrivljene vzorce. Naj te še tako ne marajo, a želijo takšno vzdušje v zakonu svojemu sinu? Da trpi in se prepira z ženo? Vse to le zaradi njih? Naj vnuki zaradi njih poslušajo prepiranje očeta in mame? Najbrž ne. Ker starši, ki imajo svojega otroka radi, tega ne želijo.
Naj izvejo za te prepire in naj vaši družini raje POMAGAJO. Za začetek naj se spoštljivo obnašajo do tebe…naj se potrudijo. Pač bodo morali tudi oni kaj sprejeti. Enako jim moraš potem dajat ti nazaj. Sprejeti in pozabiti, kaj se je dogajalo 11 let nazaj.
Upam le, da niso šle zadeve že predaleč in da boste sploh še hoteli popravit te odnose?
Preden se odločiš za prepoved stikov z vnuki premisli, kaj boš rekla otrokoma, zakaj niso smeli imeti stikov z babico, dedkom in teto? Bo to, kar se je dogajalo, bolelo otroke? Tamlada vidiš, kakorkoli obrneš, povsod izgubiš. Lahko delaš na sebi kolikor hočeš ampak edini dober izid te igre je ta, da te tašča sprejme, razume in da ti pomaga. Da tebe postavi pred sina in te podpira kot bi morala podpirati vsaka mama drugo mamo. Mame-toliko imamo skupnih problemov, tudi ona je imela nekoč otroke in morala bi razumeti, pomagati, podpirati. Če je sama trpela, ni nujno da moraš zato trpeti tudi ti. Ko boš imela njeno podporo, boš imela tudi zakon boljši…poleg tega pa le srečna in zadovoljna mama lahko vzgaja otroke v čudovite male osebe.

Ne hodi več k njegovim in tudi povej mu da je po 11 letih končno prišel čas da se končajo vojne med vami. Ker pa veš da se same od sebe ne bojo končale, mož pa ti ni v oporo in mu grdo povedano ne pomeniš dovolj boš za voljo svojega zdravja in duševnega miru prenehala hodit k njim. Dobro bi bilo da tudi oni ne hodijo k vam ampak naj tvoj mož sam hodi domov in k sestri. Na tvojem mestu bi se popolnoma distancirala. V skrajnem primeru bi se tudi ločila. Bolj bi me bolelo da sem poročena z moškim ki je mentalno še nezrel, ujet v kremplje matere in sestre. Njemu je na 1.mestu mati, sestra,potem vajini hčeri in na koncu šele ti. Zbolela boš če se ne boš rešila strupenih odnosov. Zame bi bila ločitev rešitev. Zaslužiš si moškega ki te bo spoštoval. On te ne! Ce bi te, potem ne bi dovolil da se njegova druzina spravlja nate. Tako pa mu je cisto vseeno. Kregaj se sama, njemu je vseeno zate. Cas je da naredis red, nobenih stikov z njegovimi ali pa sledi locitev! Tako mu povej! Srecno!

Sprijazni se draga moja, tvoj mož je brezjajčni strahopetec, nezmožen postaviti se zate, za svojo družino in koneckoncev tudi zase. Ker v prvi vrsti bi moral med svojo žlahto on narediti red, pokazati mami in sestri kje so njune meje. Takšnih luzerčkov, ki s svojo pasivnostjo in neodločnostjo uničijo tudi svoje družine je veliko. Menda ti je že jasno, da se ne bo spremenil, pa naj mi tu napišemo karkoli. Zdaj, če hočeš živeti v takšni bedi in če privoščiš odraščanje v takšnem okolju tudi svojim otrokom, potem ostani z njim. Po moje je odselitev od tam edina možnost, da z možem funkcionirata naprej. Čeprav se ponavadi pri takšnih slabičih ločitev pokaže kot najboljša opcija. Pa še nasvet zate: časi starokrščanske miselnosti o nastavljanju še drugega lica so že zdavnaj mimo, postavi se že no enkrat zase ženska.