Lp. Saj ne vem kje naj začnem ko pa je toliko tega. Dolgoletni partner me je spravil do tega ,da sem v nekem trenutku posegla iz ljubezni v maščevanje pa tako sem ga ljubila.Dopovedati mu ni bilo mogoče prav ničesar od tega naj resneje razmisli o tem da bi končno odrasel pa vse do tega da sem ponižana kadar mi s svojo jezo,ker želim da zavzame stališče spoštovanja on vrne z ljubico.Frajer si je omislil ljubico in naskrivaj ljubimkal z obema.In ob odkritju mi ni imel kaj povedati in je zvezo z njo lepo nadaljeval.Vse dokler se ni spomnil da nekje živiva jaz in otrok .Ljubica je izginila čez noč in začel me je dvigovati v višave .Do njega sem bila človek in oseba ki ljubi .Še vedno sem mu dala vedeti da ga kot človeka ljubim in spoštujem.Vedel je to.Da o vsem skupaj sploh ne govorim koliko ignorance in tihih predolgih dnevov mi je namenil ,če sem se kaj razburila,dvignila ton ali zahtevala spremembe.On je lahko počel po svoje,če sem zahtevala svoje tudi jaz je vedel povedati ,da želim le to,da bi bilo po moje.Halooo..ne želim tega ampak ti ne znaš furati ljubezenskega življenja,ne znaš biti ne zvest in ne oče in partner.Le kje si zrastel gor,kdo te je vzgajal ,.Zato sem mu pokazala malo drugačen obraz ki ga ni vajen.Ali je presenečen ne vem vsekar pa je zelo jezen saj se je ponovno zavil v molk,po njegovem je z njegove strani z njimpač vse ok težave imam jaz on jih nima…mah tok razočarana nad to ljubeznijo in ne znam več ven