Razočarana
Tako sem žalostna in razočarana. Tako sem se zmotila. Mislila sem, da je ob meni človek, ki je ob meni zato, ker mu kaj pomenim.
Ampak v ključnih trenutkih ga ni nikoli ob meni, še kvečjemu kakšno oviranje.
Nič ni dovolj dobro, kar naredim zanj, kadar pa gre zame, pa me zavrača.
In me nažira s tem kako, ne naredim zadosti. In kako je meni postlano. Kot, da bi mi s škornji teptal srce.
O svojih skrbeh se sploh ne morem pogovarjat, ker me ne posluša in ker so nič v primerjavi z njegovimi.
Čisto navaden egocentrik. Imn jaz sem se slepila in iskala opravičila zanj!
Fora je v tem da ga sploh ne pogruntaš, dokler mu nisi dovolj blizu, dokler polagoma ne zatisne primeža.
Povejte mi, kako sem mogla bit tako slepa? Kako?
Saj ne, da ne bi vedela prav nobenega odgovora, samo potožit nimam komu. Res nimam komu.
Pa sram me je, ker bom morala prej ali slej ponoviti postopek, ki sem ga že enkart storila – odidet, – ko sem še pred časom razlagala, da zdaj pa sem zadovoljna, ker je pravi…..
Ogoljufano se počutim.
Zgodba,
kot mnoge druge, pa vse so si podobne in v prejšnjem sporočilu sem pisal zakaj: Zato ker smo dobri ljudje in tisti ponavadi nastradajo. tisti, ki bi kdaj naredili še kaj za drugega. To pa nas loči od živali. Ko bodo umrli vsi tisti, ki so umrli od žalosti, ker so želeli dobro, se bodo ostali samo še pobili, zato ker drugemu ne bi želeli ali privoščili niti kanček dobrega, kar je v tistih – nas, ki bi tako radi pomagali.
SPomnil sem se na film, zadnji dobri možje :((
Ja , žalost, ampak nečesa ne veste. Ta moč po dobrem, je veliko močnejša od tiste po preživetju. tako, da tisti, kiv edno želijo samo sebi dobro in nobenmu drugemu, ne bodo mogli zmagati. naj se še tako obupno vidi in poiskušajo iztrebiti vso dobroto v ljudeh, jo popolnoma ne bodo mogli in se bo prej ali slej naselila, saj je to virus, ki se zelo rad naleze. Vsaj nekdo bo to vašo dobroto, dal tudi naprej. Seveda se zgubi, ko pa srečate milijon ljudi, ampak eden bo to razumel, a kaj ko je razmerje tako obupno.
Važno je, da ni brezupno.
Zato pa smo tukaj, da lahko potožimo, delamo pa vsi napake, vendar zato, da s e trudimo, da bomo delali še bolje in jih ne bomo več ponavljali.
saj veš kaj rpavijo za tiste velike ljudi, med katere spadaš tudi ti.
NI VAŽNO, DA NIKOLI NE PADEŠ, AMPAK JE BISTVO, DA SE VEDNO ZNOVA POBEREŠ.
Wasser, samo veliko pozitivnega mišljenja ti želim, pa največ naredi na sebi pa bo. še velikokrat boš padla, ampak zapomni si to: važno je da se pobereš, kajti samo tako boš lahko šla naprej.
Primož
