razočarana
Živjo!
Kako naj si dopovem da ne gre , da vztrajam spet brezveze in da ne bo drugače. Zakaj je življenje tako nekdo te ima rad te obožuje, naslednji dan pa ni sledi o tem? Kam vse to izgine kar naenkrat in zakaj nikoli nihče po resnici ne pove kako stojijo stvari, raje imam resnico kot laži! Zakaj so tipi takšni? Ali si ne zaslužimo po tolikšnem času ko smo z njimi vsaj resnice spoštovanja??
Sabina, najprej spremeni mišljenje, da bo drugače in da bo bolje, ko boš to močno natrenirala, boš začela živeti. Prav vse kar opisuješ, da ni, prav to obstaja, samo najprej moraš verjeti v to.
Predvsem pa vedno poslušaj sebe. Zakaj? So takšni in takšni, to ne moreš preprečiti, lahko pa pravilno izbereš. To pa narediš samo tako, da najprej več časa posvetiš sama sebi in svojim občutkom.
Predvsem moraš vedeti, da ne živiš zaradi nekoga drugega, ampak samo zaradi sebe, in to da z nekom živiš, je zaradi tebe. Ker pa sta skupaj se imata lahko lepo in se tudi posvetita drug drugemu.
Spoštovanje si ne moraš zaslužiti samo zato, ker si z nekom nekaj časa, spoštovati moraš najrpej samega sebe, in če se spoštuješ tudi verjameš v dobro in boljše, kot pa opisuješ, kajti nihče te ne bo spoštoval, če se ne boš sama.
Primož
Sem na popolnoma isten položaju kot ti.Razočarana,izgubljena.Po enem letu in pol ni več sledi niti ene najmanjše možnosti za snadaljevanje skupne poti.Še včeraj je bilo vse lepo in prav,ljubim te in podobne reči,danes pa konec in KONEC.Ne vem kam naj se obrnem in kje naj iščem pot.Popolnoma uzgubljena.Ne razumem moške filozofije.Ali je preveč za njih da jih ljubiš,ali resnično jim pomeni beseda ljubim te to,da ne sme biti niti enega problema temveč sama idila.Popolnoma si predstavljam v kakšni situaciji si in enostavno pozabi,pravijo oni.kaj pa naprej,je možno ponovno ljubiti brez strahu?Ne najdem enostavno poti…