Pravijo, da več ljudi več ve. Moja mama, ki je vdova že več let, je spoznala prijatelja. Ta človek ima za eno stopnjo nižjo izobrazbo. Je sicer zelo prijeten, pošten in zelo pozoren. Vem, da je mami zelo všeč, vendar ima pomisleke.
Moti jo njegovo vedenje pri mizi. Ne zna jesti tako kot smo navajeni pri nas. Ne uporablja vilic in noža, žvečenje je glasno, juho srka …. To jo tako hudo moti, da hoče vse prekiniti. Kako mu naj pove kaj jo moti. Mislim, da tega ne bo zmogla, raje bo krivdo za končanje prijateljstva prenesla nase.

Kako se bi mu dalo to povedati, da ga ne bi prizadeli. Ve kdo?

Zakaj bi ga prizadela. Če mu bo povedala obzirno in mogoče ob priliki, ko bosta obadva dobro razpoložena. Mogoče s kakšno šalo. Če prav je odraslega človeka težko spreminjati. Očitno njega to ne moti. Ali pa je tvoja mati precej občutljiva. Mogoče pa je to samo izgovor za kakšen drugačen razlog, ki si ga mama podzavestno noče priznati. Menim pa, da izobrazba nima nobene veze z bontonom. Če jo bo res tako zelo motilo in ga pač ne bo mogla spremeniti pa je mogoče res najbolje, da se razideta. Če prav je razlog banalen. Venda z leti skupnega prijateljevanja jo bo vse skupaj verjetno še bolj motilo.

Ne vem, če so stvari tako enostavne. Tudi če mu bo povedala, kaj jo moti, stvari ne bodo bistveno drugačne. Možakar je lahko prijazen, skrben, in še kaj…. vendar ga mama očitno ne ljubi. Če bi ga, je (vsaj na začetku), malenkosti ne bi tako zelo motile.
Nina

Tvoja mama naj pazi, da se ne bo odpovedala prijetnemu, poštenemu in pozornemu človeku samo zato, ker se ne vede dovolj uglajeno, in nato spoznala človeka, ki se bo vedel izjemno uglajeno, nazadnje pa bo, ko bo prepozno, ugotovila, da je velika baraba, ki bo maltretiral njo in celo njeno družino. ŽAl se dogajajo tudi takšne reči.

Na njenem mestu bi si izmislila, da sem srečala starega prijatelja, ki me je povabil na kosilo, nato pa bi v detajle pripovedovala, kako se ta človek ne zna obnašati pri mizi. In poudarila, da to pravzaprav grozno težko prenašam.

Hoj Zala!
Se strinjam s staliscem Relike in tudi istocasno Modre!
Vse je pa odvisno od “spretnosti” v komunikaciji tvoje mame. Vcasih naredi cudez tudi nacin neverbalnega komuniciranja ( ob besedah, ki so izbrane z obcutkom se uporaba nasmeha, ki je iskreno iskriv……)
LP

NIČ NI POPOLNO.
Imam isti primer, kajti tudi jaz sem spoznala partnerja, ki je odraščal drugače kot jaz. Ko sem ga opazovala sem si mislila: “ljubi Bog, kako bom lahko sprejela to”?

Mnogo stvari me je motilo…zaraščen vrat…kocine v nosu…prehranjevanje samo z žlico in iz enega krožnika…primitivno (vsaj zame) izražanje…pa še.. pa še…
Odločila sem se, da bom strpna in počakala kaj se da narediti. In ni mi žal.

Po srcu je dober, ima me iskreno rad, razvaja me (ni jutra, da mi ne postreže kave v posteljo, skrbi za moje zdravje, ni mu težko vstati sredi noči in mi prinesti vodo ali skuhati čaj, če sem žejnaoziroma bolna, skuha mi večkrat kosilo….). Njegov besedni zaklad sem izpopolnila. Nehote. Povzel je moje stavke, izogiba se starih izrazov…..Tudi jaz nisem več tako pedantna kot nekoč….včasih postrežem z dvojnimi krožniki, drugič vse v enem…poskrbim, da gre večkrat k frizerju…,da je vedno urejen…

Skratka on je, kar je, in jaz sem, kar sem. Vendar je najina pot prijetna. Sigurno, da pridejo nevihte, trudiva pa se, da neugoden vetrič ne preide v veter ali celo vihar. Sama tlakujeva najino skupno pot. Nič več – vsak zase.

Draga Zala! Vaši mami želim enako strpnost, upam, da se ji bo obrestovalo, kajti, človeka začutiš že takoj na začetku. Tu imamo izostren, kar živalski nagon, nekaj nam je všeč in to želimo spoznati, nekaj pa že v začetku odklonimo in za to se pač ne potrudimo.

Imejte se lepo.
Iris

Najlepša hvala vsem vam za vzpodbudne besede. Nocoj bom mamo prosila, da bo vse to prebrala. Vem, da mami potrebuje prijatelja, saj ji otroci ne moremo tega nadoknaditi. Nikdar se ne pritožuje, ko je sama, vem pa da ji je hudo. Morda se bo le odločila tako, da bo prav.
LP

Tako delam to doma jaz in se kar obnese. In še nič ni užaljenosti.