Razlike med zlatarno in sex shopom…
Hm, ne-dam-se, ne primerjaš primerljivega. Prostitucija je pri nas žal res tesno prepletena s trgovino z belim blagom, kar se pa izdelkov v seks šopih tiče, jim pa verjetno lahko očitamo isto kot drugim trgovinam in podjetjem – izkoriščanje poceni delovne sile ali celo otrok, onesnaževanje, okolju neprijazni materiali in tako dalje. Prostitucijo bi jaz osebno dala v sosednji predal preprodaji in drugemu mučenju živali – živa bitja trpijo zaradi zaslužka peščice ljudi. Če bi tu kdo moral izumreti, so to takšni ljudje. Prostitucija je pa že tako star poklic, da ne bo izumrl, dokler ne bodo izumrle stranke.
Glede tega, kakšen poklic bi starši izbrali otroku, pa katerega partnerja, pa v kakšna oblačila bi jih radi vtikali, pa ne more biti dvoma: itak, da nekaj čisto drugega, za kar se potem odločijo otroci. Ampak naše želje so popolnoma nepomembne, pomembno je, kaj se otroku zdi zanj najboljša varianta. Če je to pač prodajanje v seks šopu, ker je tam bolj normalen delovnik in višja plača kot recimo v kakem supermarketu, kjer za 500 evrov delaš petek in svetek, pa še prenašaš šikaniranje šefov, potem bi tudi jaz svojemu otroku rekla, naj gre raje delat v seks šop.
Evo še ena dejavnost (za specializirane je to tudi poklic) in kako malo koristi ima človeštvo v obče od njega (celo postmortum bo kot kaže ‘nekoristen’):
http://www.med.over.net/index.php?full=1&id=18801&title=Morilci_so_nezazeleni_donatorji
Zakaj se ne strinjam z delitvijo na vredne in manj vredne ali celo ne-vredne?
Primer prostitutke: opravlja storitveno dejavnost. Nudi spolne storitve. Ne bom se spuščala v razloge, ki so jo pripeljali v ta poklic, za ta primer ni pomembno. Ima stranke, ki razumejo, da je človek, ki opravlja neko delo. Ima tudi stranke, ki so mnenja, da če plačajo za spolni odnos, lahko z njo delajo kot s predmetom. Ali še slabše, kot s smetjo. Ironično je, da ona plača ceno za njihov nezdrav odnos do spolnosti.
Drugi primer: sodnik, ki sodi posiljevalcem, pedofilom, trgovcem z ljudmi … V matični državi je ugleden gospod, spoštovan. Spoštovan je tudi njegov poklic. Med dopustom odpotuje na Bali … Raj za prostitucijo. Kjer cveti otroška prostitucija … Se vrne domov in naprej opravlja svoje delo. Še naprej spoštovan…
Tretji primer: nekje v Sloveniji… Materinski dom … Vaščani bi raje samega hudiča za soseda, kot matere samohranilke …
Osebno imam piko na pedofile. Če bi bilo po mojem, bi morali vse pedofile … Pa na srečo moje mnenje nima te moči. Kaj pa, če bi bil eden od njih nedolžen, pa bi ga …?
Ja, grozljivo, a ni?
In zato s prstom kažem na povpraševalce, ne na ponudnike (še posebno, ker mene pa najbolj moti prav to, kaj večina ljudi pripelje v ta ‘poklic’).
… in veš kaj je grozno, da gre veliko ljudi študirat npr. medicino zaradi plače, naziva dr. in strahospoštovanja, ki ga zbuja poklic zdravnika že sam po sebi.
Primerov dvoličnosti je pa kolikor hočeš: medicinske sestre, ki se grejo angele smrti, zdravniki, ki operirajo ljudi za trgovino z organi, sodniki, ki – kot si omenila – letujejo na Baliju, policaji, ki prekupčujejo z drogo in sprejemajo podkupnine, duhovniki, ki …
P.S. Na ‘drugi strani’ bi eno tako izjemo našli v Robin Hoodu (žal pa je menda že dokazano, da legenda o tako priljubljeni ‘pošteni barabi’ ne drži čisto).
Poklic je kot obleka.
In samo obleka, še ne naredi človeka!
Predsodki, zaplankanost … žal.
Najbrž je problem, da ljudje mešajo prodajne artikle z osebo, ki te artikle prodaja. Enačijo človeka za pultom, ki je na delovnem mestu kot mnogo drugih in očitno domnevajo da paše v nek paket. Če so pa to še neki mladi najstniki, ki so nabiti s hormoni je pa odnos prodajalec-ka kupec toliko bolj na občutljivi točki.