Razlika med cepivi za covid19
Pozdravljeni, zanima me razlika med cepivi za covid19. In sicer Pfizer Biontech, Moderna in AstraZeneca. Kakor sem prebrala sta prve dva narejena na isti način. Medtem, ko AstraZeneca ne. Torej kater način je bolj varen za človeka. Piše tudi, da je AstraZeneca manj učinkovit, kot ostala dva. Uglavno me zanima Kater način manj škodi? Sama imam fibromialgijo, ali obstaja kašna kontraindikacije za cepljenje?
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/00-cepiva_gradivo_za_strokovno_javnost_15122020_0.pdf
Posredujem vam podroben opis priprave ene in druge vrste cepiv. Po podatkih proizvajalcev so varnostni profili primerljivi. Ker so vsa cepiva v začetni fazi uporabe, se stalno izvaja podrobno spremljanje njihove učinskovitosti in varnosti in vsakih 6 mesecev pripravlja varnsotna poročila, ki se jih posreduje Evropski komisiji/ in EMEI. Fibromialgije ne vidim kot kontraindikacije za cepljenje.
Pozdravljeni,
mene pa zanima vročina po cepljenju proti Covidu, kolikšni parametri so še pričakovani, brala sem do 48 ur. Ali je temperatura nad 39 stopinj 24 ur in nato še dva dni nad 38.5 še pričakovana ali je potrebno k zdravniku. Za več še ne vem, je tri dni po cepljenju. Pa vse kar paše zraven vročine, v bistvu čisto vse, kar je navedeno v 1/10 stranskih posledic, tudi hude a kratkotrajne bolečine pri srcu, pritisk komaj kaj večji kot 130/90. Ali tu tudi velja, da se vzame paracetamol šele nad 38.5, čeprav jo je zelo težko prenašati. Gre pa za AstraZeneco. Kaj je potem z drugo dozo, se jo vodi pod zdravniškim nadzorom? Gre pa v ozadju za kronične pljučne bolezni in imunski deficit – pomanjkanje Igg.
Če vprašanje ni primerno za forum, ker tudi sama ne bi želela širiti kakšne panike, mi pa prosim odgovorite na mail. Hvala.
Spoštovani, na linku so opisana različna cepiva.
Astra Zeneka je vektorsko cepivo, Moderna in Phizerjevo cepivo pa sta mRNA cepivi. Varnostni profili (stranski pojavi) so po sedaj znanih podatkih dokaj primerljivi. Fibromialgija ni kontraindikacija za cepljenje s katerimkoli izmed navedenih cepiv.
Spoštovani, visoka vročina po cepljenju tudi 39 in več stopinj C, bolečine v mišicah in sklepih, mrazenje, mrzlica, so videni straski pojavi po cepljenju. Vse te stranske pojave pa je treba prijaviti, zato kontaktirajte izbranega zdravnika. Nekateri stranski pojavi trajajo tudi dlje kot 48 ur. Kot rečeno, se varsnostne profile covidnih cepiv natančno spremlja, zato se o vsem, kar ste napoisali, posvetujte z izbranim zdravnikom. Lep pozdrav
Spoštovani,
pisala sem vam že po cepljenju z AZ, gornji post, še isti dan sem dobila visoko vročino nad 39, nato dva dni nad 38.5 in še tri dni okoli 37.5, z mrazenjem, mrzlico, slabostjo, nezmožnostjo hoje po stopnicah brez držanja za ograjo, bolečinamii v mišicah in sklepih in hudo utrujenostjo. Prvi dan ob visoki vročini sem ob popolnem mirovanju imela tudi močno in ostro bolečino ob srcu, na gornji in spodnji strani reber, ki je trajala verjetno okrog 10 minut. Vse to sem sporočila svoji osebni zdravnici, ki pa je povedala, da je to povsem pričakovano??
Vem, da je do moje druge doze AZ še nekaj časa in da je trenutno ustavljeno cepljenje z AZ pod 60 let (sama imam 53), me pa zares skrbi, kako bo sprejem druge doze, če je bilo že prvič hudo. Zaradi hudih zapletov ob poslabsanjih astme in imunskega deficita se sicer zdravim na Golniku.
Ali lahko že kaj poveste o razmišljanju za pripravo novih smernic glede druge doze z AZ ali celo menjavo z drugo vrsto cepiva za ljudi, ki smo v prvič to zelo slabo prenesli? Saj v podobnih primerih najbrž ne bo šlo spet z AZ? Odkrito povedano, v drugo bi raje šla z mRNA cepivom. S statistiko stranskih pojavov po AZ in ostalih sem kar dobro seznanjena.
Malo sem bila dolga, hvala za vaš odgovor.
Spoštovani, navedli ste številne spremljajoče neželene pojave, ki pa so dejansko vsi med opisanimi in pričakovanimi. Kot rečeno, je o njih potrebno obvestiti izbranega zdravnika, kar ste tudi storili. Trenutno študij med-sebojne izmenljivosti cepiv še nimamo, tako da se dokončanje cepljenja z druge vrste cepivom, kot je bilo začeto, ne izvaja. O nadaljnji uporabi, stranskih pojavih in morebitnih prilogoditvah pri uporabi cepiva Astre Zeneke v določenih starostih in v določenih razmikih, bo ta teden razpravljala EMA (evropska agencija za zdravila in medicinske priporočke). Žal mi je, da vam zaenkrat ne morem dati boljšega odgovora.
Spoštovani,
tudi to, da še ne vemo, je odgovor, in hvala vam.
Berem, da bodo v Nemčiji spremenili strategijo za drugi odmerek in za mlajše od 60 let ne bo več AstraZeneca. Bomo temu sledili tudi v Sloveniji? Ali boste na NIJZ o tem v kratkem razpravljali?
Lep pozdrav, Gorenjka
Spoštovani, vse države budno spremljajo pojav novih sevov, cepljenje in pojav posameznih neželenih učinkov v povezavi s cepljenjem. Za spremembe strategije se odločajo v povezavi s številom novih-primerov covid 19, ki jih zaznavajo, starostnimi skupinami, v katerih se pojavljajo; stanjem trenutne precepljenosti, cepivom, ki ga imajo na voljo, in seveda, tveganjem, ki ga prinaša posamezni starostni skupini, oz. kroničnemu bolniku, SAMA bolezen ali pa cepljenje. O spremembah strategije pri nas razpravlja posvetovalna skupina za cepljenje. Kdaj ima naslednjo sejo, sicer ne vem, prav gotovo pa se sestane ob novih sporočičih EME. https://www.nijz.si/sl/posvetovalna-skupina-za-cepljenje
Učinkovitost cepiva je odvisna od njegove zmožnosti, da prepreči določeno bolezen. Kadar se odobrena cepiva pravilno uporabijo, učinkovito preprečujejo bolezni in zaščitijo prebivalstvo.
Kot velja pri katerem koli zdravilu, tudi cepiva niso 100‑odstotno učinkovita pri vseh cepljenih osebah. Učinkovitost pri posameznikih je odvisna od številnih dejavnikov:
njihove starosti;
drugih bolezni ali motenj, ki jih lahko imajo;
časa, ki je pretekel od cepljenja;
predhodnega stika z boleznijo;
Trenutno so dostopni podatki o učinkovitosti pri popolno cepljenih osebah, iz faze preskušanja. V prihodnosti bo potrebno podatke o učinkovitosti revidirati, glede na starostne skupine, spreminjajoče se seve, kroženje “pravega virusa”, ki bo prav tako “revakciniral” cepljene osebe…časovni zamik od cepljenja…
načina dajanja cepiva;
cepiva samega.
Poljudno o učinkovitosti:
https://www.student.si/izpostavljeno/znanost/cepivo-covid-19-kaj-dejansko-pomeni-95-odstotna-ucinkovitost/?cn-reloaded=1
Spoštovani, da zmanjšamo in obvladamo kroženje virusa (in s tem nastajanje vedno novih in novih in nobih različic…) še ključno, da imamo (ali bi imeli) v tem trenutku čim več odpornih (cepljenih in/ali pravkar prebolelih). Zato ne čakajte in se cepite čim prej. Z veliko veliko verjetnostjo pa bo vsaj v prvih letih kroženja covid-19 in njegovih novih različic treba docepljati (cepljenje ponavljati).
Kdaj naj bi prišli na vrsto v Sloveniji za cepljenje mladi, brez kroničnih bolezni ali tega se ne da predvideti?
Še vedno po tem kar sem prebrala se ne morem znebiti občutka, da je pfizer bolj učinkovit kot astra zeneca, ker z astra zeneco v nekaterih državah ne cepijo mladih, v nekaterih sploh ne cepijo več s tem cepivom, itd.?
Ali Slovenija morda tudi zaradi cene stavi na to cepivo, ker je cenejše od pfizerja, po tem kar sem prebrala imam tak občutek?
Spoštovani, po prvih fazah preskušanja je bilo Phiterjevo cepivo učinkovitejše od Astre Zeneke. Še manj učinkovito je bilo AZ cepivo pri starejših, kar je pričakovano, saj imajo starejši z večjo verjetnostjo protitelesa proti nosilcu, ki prenese zapis za covidno beljakovino v celico (adenovirusu). Zato je bilo AZ cepivo prvenstveno namenjeno mlajšim. Ko se je ugotovilo redke (a možne) povezave AZ cepiva s pojavljanjem krvnih strdkov ob znižanem številu trombocitov, se je cepivo nato uporabljalo pri tistih, ki imajo večje tveganje za pojav težje covidne bolezni. Kje smo zdaj? V natančni prihod cepiv nimam vpogleda, je pa iz preteklega dogajanja jasno, da je cepiv mnogo mnogo premalo. Države med sabo tekmujejo, dobava in proizvodnja tudi slučajno ne pokrije potreb, pričakovanj, …Poleg tega se sevi tudi spreminjajo, nastajajo nove različice, stalno sproti poteka tudi preučevanje, kako cepiva zaščitijo posameznike pred novimi sevi. Naročanja cepiv s strani Slovenije ne morem komentirati, saj pri tem ne sodelujem. Trenutno smo vse države na tem, da vzamemo praktično vsa cepiva, ki imajo dovoljenje EME in je na voljo. Mlade osebe, brez kroničnih bolezni, bodo na vrsti, ko bodo cepljeni starejši, oz. osebe z rizikom za težji kovid. Upajmo, da bo do jeseni cepiva dovolj.
Zanima me pa, zakaj je za pfizer razmik med 1 in 2 odmerkom manjši kot pri astra zeneci, kjer je razmik običajno 12 tednov? Tako velik razmik ne nudi dovolj velike zaščite morda in je vmes večja možnost okužbe?
Astra zeneca se je čisto na začetku uporabljala najprej samo za starejše, potem pa samo za mlajše, …
Najverjetneje ne morete komentirati, ali pač? ampak ne drži čisto, da se vzame takoj vsa cepiva ki so na voljo, ker decembra ko bi Slovenija lahko naročila dodatne odmerke pfizerja tega ni storila, zaradi cene cepiva, ker je tudi računala na veliko dobavo astra zenece, ki je cenejše.
Spoštovani, priporočilo glede razmika temelji na rezultatih prvih kliničnih testiranj (preverjanju nastanka zaščitnih protiteles v določenem časovnem razmiku po cepljenju), na omejenem številu oseb, ki so služili tudi kot podlaga za pridobivanje dovoljenja za promet. Po široki uporabi cepiva, ob vedno širšem kroženju pravega virusa v populaciji (ki tudi skrbi za “booster”) se epidemiološke razmere spreminjajo in prav mogoče je, da se bodo cepilne sheme še spreminjale. Kot sem že zgoraj napisala, se je v poskusni fazi cepivo AZ kazalo manj učinkovito pri starejših, zato so ga priporočali za mlajše. S spreminjanjem epidemiološke situacije se, kot rečeno, tudi potrebe po cepljneju večajo in večajo in se “zadovoljimo” tudi z nižjo stopnjo pričakovane zašščite. Ključni namen je – čim bolj upočasniti kroženje virusa in s tem – nastajanja novih različic. Nabave cepiva pa ne morem komentirati.