PROSIM , pomagajte ! Zdaj ,takoj ! Najprej vabljeni moderatorji in moški s podobnimi izkušnjami ! Kako se boriti s svojimi in partnerjevimi čustvi, če čustva on težko izraža, ker : drugih čustev kot je agresija, jeza, tiranstvo- brez lastnih pravic , prepoved izražanja svojih čustev (jok,- a si punčka da boš jokal ,trma, upiranje četudi je bilo vse izraženo le v nuji- po krivici ,torej, ker je naučen, da čustva kažejo le deklice in mamini fantki- cmere z očetove strani, mati pa ga ni nikdar objela ali mu rekla, da ga ima rada.) Poleg tega je v služenju vojski in v judu, ki ga je treniral, bil še naprej vzgajan- voden , kot : pravi moški nikdar ne pokaže, kaj v resnici čuti, čustva je treba v sebi zatreti . Nikdar nikomur ne smeš pokazati kaj v resnici čutiš, pretvarjaj se, igraj ! Od tega je resda že skoraj 30 let, a moj se teh pravil drži, kot bi mu šlo za življenje,- v najinem razmerju. mislim, da imava tudi zato še vedno kup težav. Prva in najpomembnejša mi je, da mi redko pove, da me ima rad, pravzaprav raje odgovori na moje vprašanje, če me ima rad, kot pa bi sam spontano izrekel. Drugo, kar je narobe je to, da me ne jemlje resno, če mu kaj potožim, češ, ti jamraš zaradi malenkosti, ampak kaj vse sem preživel jaz- to je življenje , to so težave ! Tretje, da se zna pogovarjati o vsem drugem, le o najinih težavah ne, Me zelo muči, da ne seksava že odkar sva par -3 leta ! Ves ta čas ima izgovore, da sem kriva jaz, – Naj povem, da prvo leto res nisem imela želje po njem, saj sva se stalno samo prepirala- mislila da hočeva eden drugega podrediti . Vse leto sva potrebovala da sva prišla do spoznanja, da ni tako kot misliva . Ko sem si spolnosti zaželela jaz in sva zadevo udejanila, je on zatajil. – ko sva se ljubkovala vse ok., pred srksom pa ED. Razočaran,obupan -sem ga tolažila, da to pač ni nič hudega, se vsakomur lahko zgodi, ko sva čez nekaj mesecev poskusila ponovno- isto ! spet sem ga bodrila, mu bila v oporo, naj ne misli na to pač pa poskuša znova . od takrat dalje mu do spolnosti več ni, niti se me več ne dotakne, ker ga je strah ponovnega poraza. moj moški je zelo ego in ne sprejme dejstva da nečesa ne zmore . Ga razumem, vem kako se počuti a od njega nič . Če samo omenim, ima sto izgovorov, predvsem, da sem kriva sama, ker mu stalno prinašam neko literaturo v zvezi s tem ali berem na raznih spletnih straneh, kar mu tudi posredujem. On računalnika nima, živiva vsak v svojem stanovanju a vendar dovolj blizu. Pravi da me ima rad in me želi, drugače pa opravi vsa gospodinjska dela, če je treba, ja, pomivanje posode mu ni noben problem, celo hoče tako, če kuham jaz. Zaradi ED je 2x vzel neko krkino tabletko- nadomestek viagre, pa ni bilo nobenega učinka, čeprav sva se držala navodil . Najbrž delujem precej zmedeno ; se mi zdi, da se me loteva “depra”, a upam da se bistvo kljub temu da izluščiti . Torej, prosim za pomoč ! Je morda kdaj kdo preživljal kaj podobnega ?

Pozdravljeni, ena totalno sesuta!

Najprej se vam opravičujem, da ste tako dolgo čakali, da pridete na vrsto. V veliki stiski ste in doživljate, da se vam vse sesipa. Res vam mora biti težko, ko vedno znova hrepenite, da bi bilo v vajinem odnosu drugače in upate, da nekoč tudi bo, žal pa so stvari narejene tako, da gredo od slabega na slabše (ker nam želijo s stopnjevanjem stiske pokazati na nujnost soočenja), dokler se vsak zase ne odloči nekaj korenito spremeniti. Pri sebi seveda. Radi bi še bolj razumeli partnerja in njegovo neizražanje čustev, pa tudi njegove (in s tem vajine) težave v spolnosti, ki lahko izvirajo iz njegovega nezaupanja vase, čeprav (protislovno) navzven in na drugih področjih deluje močno in kot da zmore vse. Zelo verjetno pa je globoko ranjen in prizadet v svoji notranjosti, ko se zlasti na področju spolnosti resnično sooča s situacijami, ki mu vedno znova kažejo, da ne zmore. Dokler ne bo sam sprejel te svoje ranljivosti in se soočil s svojimi strahovi, nemočjo, prizadetostjo in drugimi stiskami, ki ga (verjetno podzavestno) blokirajo, se bo vedno znova vrtel v začaranem krogu. In vi z njim. Zelo sočutni ste in ga zelo razumete in spodbujate in veliko tolerirate in zato verjetno prevzemate še preveč odgovornosti za vajin odnos. Obenem se vam da naprtiti krivdo, da je to zaradi vas in vašega iskanja literature ipd., kar pa gotovo ne drži. Vi ste v tistem trenutku, ko njemu ne gre, lahko pripraven »grešni kozel« na katerega se da odložiti vso krivdo in jezo in druga občutja, samo, da njemu ni potrebno sprejeti odgovornosti in se soočiti sam s sabo. Na drugi strani pa ste vi, ki dovoljujete in trpite marsikaj in doživljate razočaranja in bolečino in ostajate sami s svojo stisko. Na vas je, da odkrijete zakaj vztrajate v vsem tem in do kdaj boste še doživljali krivice, brez da bi partner pokazal pripravljenost začeti sodelovati v reševanju nastale situacije.

Verjetno bi vam oz. vama obema bila pomoč zakonskega in družinskega terapevta dobrodošla opora pri odkrivanju in izražanju čustvenega sveta ter pri vzpostavljanju in reševanju vajinega odnosa, ki se prav na področju intimnosti in spolnosti razkrije na poseben način. Odločitev je vaša, smete pa si verjeti, da si zaslužite (pravzaprav si oba zaslužita) polnovreden odnos na vseh področjih. Vprašanje je le kaj sta vsak pri sebi pripravljena storiti v tej smeri. Če partner morda ni pripravljen narediti nobenega koraka v smeri iskanja pomoči, pa je na vas, da se odločite zakaj in do kdaj boste še životarili. Ni vam potrebno.

Vse dobro vam želim in kar pogumno, veliko se da storiti, ko se za to odločimo.