Spoštovani,

oglašam se vam ponovno, pred časom (mislim da v decembru) ste mi svetovali in podali razlago glede operacije karcinoma prostate mojega moža, ki nama je bila v veliko pomoč. Zato bom samo povzela. Mož je star 69 let, sicer v zelo dobri fizični kondiciji – veliko se giblje na proster in tudi zelo rad fizično dela okoli hiše, kolesari in je rad v “pogonu”. Je pa kljub temu zlasti okoli trebuha nekoliko pedebel – se trudi malo shujšati (mu je ob pregledu to svetoval tudi dr. Poteko, da bo operacija lažja), pa gre bolj počasi.

04. 03. 012 ga čaka operacija prostate. Odločil se je za Slovenj gradec – za dr. Zupančiča. Obiskala sva tudi druge kirurge, dr. Poteka v Celju in dr. Hlebca v Mariboru, oba sta mu v osebnem pogovoru – bila sem zraven razložila potek operacije z vsem kar sodi zraven. Zatem pa se je mož pogovarjal z nekaterimi prijatelji, ki so že uspešno prestali takšno operacijo in sicer v Slovenj gradcu, zato se je odločil za to varianto. Ker pa je v Slovenj gradcu dobil termin brez predhodnega pogovora in pregleda pri dr. Zupančiču (poslali smo samo vse izvide in napotnico ter po pošti dobili datum in vse ostale napotke) – tak je namreč tam način naročanja, me srkbi in zanima par zadev.

Iz Slovenj gradca je dobil dopis, ki sporoča da bo imel ekstraperitonealno laparoskopsko radikalno prostatektomijo. Če prav razumem gre za radikalno odstranitev prostate, zanima pa me ali gre v tem primeru tudi za odstranitev žlez (limfadetektomijo – ne vem če sem čisto prav napisala). V kakšnem primeru se odstranijo tudi žleze, ali za odstranitev karcinoma ali bolj za patološki pregled po operaciji? Vem, da poskušajo odstraniti prostato tako, da po možnosti ni pozitivnega roba. Ali se glede obsežnosti operacije odločajo sproti, ko kirug vidi med operacijo dejansko sliko?

Zanimala sva se tudi glede ohranjanja živčevja (glede erekcije) – že pri dr. Hlebič-u, pa je razložil, da je večja možnost odstranitve celega obolelega tkiva, brez ohranjanja živcev, zato je mož sprejel, da se naredi radikalna prostatektomija.

Rada bi vam še posredovala podatke iz original patohistološkega izvida z dne 14. 10. 2011(ki jih prvič še nisem imela:

PSA altus = 6,7 junija 2011
Tehnike: 295010 1x, 290200 10x, 290010 10x,290120 10x, 290020 10x
Makroskopski opis:
tkivni vzorci poslani v kasetah označeni s številkami mod 1 do 10
Mikroskopski opis:
1: Karcinom prostate Gleason 7 (3+4), ki zajema 3 od 11 mm dolžine
stebrička tkiva.
2: Karcinom prostate Gleason 7 (4+3), ki zajema 3 od 10 mm dolžine stebrička tkiva.
3: Karcinom prostate Gleason 7 (4+3), ki zajema 5 od 11 mm dolžine stebrička tkiva.
7: Karcinom prostate Gleason 6 (3+3), ki zajema 3 od 13 mm dolžine stebrička tkiva.
8: V stebričku tkiva dolžine 14 mm posamezne žleze karcinoma prostate, ki ne zadoščajo za oceno po Gleasonu.
(nč)
Diagnoza / mnenje:
Prostata, igelna biopsija:
1, 2, 3, 7, 8: Karcinom prostate s skupno oceno Gleason 7(3+4)

9: V posameznih žlezah high grade PIN.

4 – 6, 10: Prostata brez izrazitejših atipij ali karcinoma

Patolog specialist: doc. dr. Metka Volavšek

Pa še nekaj me zanima. Mož je šel ponovno na pregled PSA in je danes dobil izvid in sicer je PSA 5,62. Torej je manjši, kot junija 2011, ko je bil 6,7? Ali je to dobra novica? Ali je možno, da se stanje – bolezen zboljšuje? Ali je možno, če bi šel sedaj na ponovno igelno biopsijo, da bi bili rezulati Glesona boljši? Ali se tkivo, ki je enkrat karcinom ne spreminja na bolje?

Še enkrat bi vas rada vprašala ali je operacija res tista optimalna rešitev za moževo ozdravitev in preživetje (ker potem je vse ostalo, kot so impotenca – ker mož ima to “smolo” da je še dobro potenten, in manjša inkontinenca zanemarljive).

Še za en nasvet vas prosim ali se vam zdi smiselno, da se jaz osebno na dan pred operacijo, za par minut sestanem z operaterjem dr. Zupančičem, ga vprašam kar me skrbi in ga poprosim za čimboljšo možno oskrbo moža. Saj jaz resnično zaupam v njegovo strokovno delo, toda ko gre za tvojega človeka si želiš osebnega kontakta. Saj verjetno v vsakem primeru po najboljših močeh poskrbijo za paciente.

V naprej hvala za vse odgovore in vaše potrpljenje, toda možu želim le najboljše zato želim poiskati vse možne odgovore.

Prisrčen pozdrav,

Jelka Anžur

Spoštovani!

Če je prisoten Gleason 7, prav tako je najti raka kar v 5 stebričkih od 10 in to tako na levem kot na desnem delu prostate, je po mojem mnenju vsekakor operacija metoda izbora za nekoga, ki je še v dobri kondiciji in bi rad še dolgo (npr. 15 let) kar se da normalno živel.
Dr. Zupančič je vsekakor zelo izkušen, gotovo bo napravil vse kar se realno da za ohranitev živčno žilnih snopov, so pa seveda še druge metode po operaciji, ki bodo omogočale spolne odnose, če jih bo po operaciji želel (ni razloga, da jih ne bi).
Seveda se je vedno dobro pogovoriti z operaterjem, pravzaprav je to edino pravilno – vi ste si pač sami izbrali takega, ki ima za to premalo časa – to je slabo – ima pa zato velike izkušnje na področju operiranja, to pa je bistveno. Če operater ve za vas, bo navsezadnje poskrbel za to, da ga bo operiral res on osebno, ne pa kateri od tujcev na izobraževanju pri njem v njegovem imenu.
O obsegu odstranitve bezgavk se bo odločal operater med samim posegom, v vseh primerih gre za povsem enako operacijo – odstranitev celotne prostate – radikalno prostatektomijo (tako v Celju, Mariboru, Ljubljani ali Slovenj Gradcu) z več ali manj okolnega tkiva ki vsebuje bezgavke. Ali se pri tem uspe ohraniti žile in živce za erekcijo je odvisno od tega, kaj se najde pri sami operaciji. Res pa je, da dr. Hlebič lahko ohrani živce, če se bolnik tako odloči, tudi za ceno uspešnosti operacije raka, vendar gre tu za posebne primere, kar z vami nima neposredne povezave in se je to nekoliko nepravilno razumelo ali pa vam zapisalo.

Vso srečo z operacijo in okrevanjem po njej! Urološko svetovanje – CenterUROL

Spoštovani gospod dooktor,

ponovno vam lahko rečem samo iskrena hvala za odgovor in dobre želje. Sem prepričana, da bo operacija lepo uspela in bo vse v redu.

Lepo pozdravljen,

Jelka

Spoštovani!

Konec januarja so mi opravili radikalno prostatektomijo z rekonstrukcijo vratu mehurja in odstranitvijo bezgavk medenice.

MAKROSKOPSKI OPIS:
A: Eksc. poslana kot iliakalne in obturatorne bezgavke desno, so koščki maščevnega tkiva, v maščevini 6 bezgavk, ki jih dam vse v celoti na hp.
B:Eksc. poslana kot iliakalne in obturatorne bezgavke levo, sta večja in še en manjši košček maščevnega tkiva,v obeh večjih po ena velika bezgavka z daljšim premerom 30 mm. Obe bezgavki razdelim na dva dela in dam v celoti za hp.
C: Prostata z vezikulami, reskc.: prostata meri v vzdolžni osi 45 mm, prečno do 55 mm., antreroposteriorno do 35 mm, na levi strani je orietirana s šivom, čeprav je na napotnici označeno, da je orientirana na bazi desno. Predel apeksa označim z 1 do 7, levi lobus z 8 do 15, pri čemer vse rezine zaradi velikosti razdelim na dva dela, levo vezikulo s 16 do 24. Desni del apeksa označim s 25 do 29, desni lobus s 30 do 39, pri čemer vse rezine zaradi velikosti razdelim na dva dela, desno vezikulo z bazo prostate označim s 40 do 45.
MIKROSKOPSKI OPIS:
A, iliakalne in obturatorne bezgavke desno, ekscizija:
V poslanem maščevju najden pet in ne šest bezgavk kot je makroskopsko izgledalo, vseh pet bezgavk je prostih.
B, iliakalne in obturatorne bezgavke levo, ekscizija:
Obe bezgavki, ki sem ju našel v poslanem maščevju, sta prosti.
C, prostata z mešički, resekcija:
Žlezni karcinom prostate – acinarni tip.
Gleason 7 (4+3).

Histologija govori za CaP Gleason 4+3=7, pTNM T3a NO (0/8) MX resekcija v zdravo RO.

Prosim za razlago izvidov in lep pozdav!

Spoštovani!

Iz zapisa sledi, da je bila opravljena tipična operacija raka prostate. Pri operaciji se odstrani prostata, semenski mešički (vezikula) in nekaj bezgavk v okolici prostate. Če je najti raka že v bezgavkah, je to slab znak, pri vas v pregledanih bezgavkah raka ni bilo najti – to je dobro. Seveda pa nikoli ne moremo vedeti, kako je v vseh bezgavkah. Ampak v tistih, ki so jih odstranili, bolezni niso našli – to je dobro.
Zelo pomembno je tudi, da piše R0 – to pomeni, da patolog nikjer ni našel mesta, ko bi bile rakave celice prisotne v samem robu odstranjenega tkiva, iz česar bi potem sklepali, da so še ostale v telesu. V opisanem primeru kaže, da je bil rak odstranjen v celoti (=R0). Je pa sam rak že prebijal kapsulo prostate (T3a), vendar je kirurg odstranil še nekaj okoliškega maščobnega tkiva (npr. 1-2 mm), tako da je bil rak na mestu, kjer je prebijal kapsulo, še vedno pokrit z nerakavim maščobnim tkivom.
Gleason 7 – možno je v praksi od 6 do 10 – 6 pomeni nižje rizični rak, 8-10 pomeni visoko rizični rak, Gleason 7 pa je vmes. Če se zapiše 3+4 pomeni, da je več nizkorizičnega raka, če se zapiše 4+3 to pomeni, da je v preparatu že večji delež visokorizičnega raka, vendar še ne toliko, da bi ga opredelili kot zelo slabo (Gleason 8 ali več).

Napovedi so vedno zgolj statistika, ki je za 1000 bolnikov približno dobra, za posameznika pa nikoli. Vseeno (čeprav mi manjka podatek o PSA pred operacijo, ki lahko napoved spremeni za več kot 10%) – cca. 20% je možnosti, da bo pri takih izvidih, kot ste jih napisali, v 5 letih rak napredoval rak in bo potrebno dodatno zdravljenje (obsevanje ali hormonsko zdravljenje), cca. 80% možnosti pa je, da dodatno zdravljenje raka ne bo potrebno v naslednjih 5 letih. Po drugem nomogramu znaša možnost, da rak ne bo napredoval v prihodnjih 7 letih, če je bil pred operacijo PSA 4.0 cca. 75%, če je bil pred operacijo PSA 10.0 pa 61%.

Skratka – šlo je (gre) za resen rak – operacija je bila najboljša odločitev (če bi šlo npr. za Gleason 6, pT2a bi se vprašali, ali ne bi bilo obsevanje povsem enakovredno, v tem primeru pa je šlo za resnega raka in tu je bistvena prednost operacije). Kirurg je svoje delo opravil odlično (R0). Kaj bo prinesla prihodnost – ali je bil rak odkrit in operiran pravi čas ali ne – tega pa nikoli ne moremo reči z gotovostjo.

Čaka vas prva meritev PSA – cca. 2 meseca po operaciji, nato pa vsaj na pol leta, lahko tudi na 3 mesece. Dokler je PSA 0.00 je vse v redu, čim se izmeri PSA več kot 0.20 pa je potrebna predstavitev onkologu zaradi dodatnega (reševalnega obsevanja), ki vedno poteka vsaj s kratkotrajnim hormonskim zdravljenjem.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Pred tremi leti sem bil laparoskopsko operiran zaradi karcinoma prostate (3+4=7 po Gleasonu).

Po trditvah mojega operaterja in lečečega urologa karcinom ni prebil kapsule.

Moti pa me to, da PSA ni 0,0 ampak se počasi povečuje. En mesec po operaciji je bila vrednost 0,031, potem je bila 2 leti vrednost okoli 0,02, zadnji dve merjeni na 6 mesecev pa sta bili 0,042 in zadnja 0,068. Čeprav lečeči zdravnik pravi, naj se ne vznemirjam preveč, mi zadeva ne da miru. Bojim se, da operacija ni uspela najbolje in da se določeni nezaželeni procesi odvijajo naprej. Kaj menite o celotni zadevi, saj ponoči ne spim, v službi pa se zelo težko skoncentriram na delo. Pri 53 letih bi namreč želel še nekaj časa živeti čim bolj “normalno”, kolikor je možno z mislijo na “raka” v telesu.

Spoštovani!

Prav je, da ste pozorni in da PSA redno spremljate. Dejstvo je, da je v vašem primeru po operaciji ostalo nekaj (upajmo da benignega, ne-rakavega) tkiva prostate v telesu, sicer bi bil PSA 0.00. Patolog pregleda pod mikroskopom samo del odstotka odstranjene prostate, najde večje stvari na tipičnih mestih, nikoli pa ni mogoče z gotovostjo reči, da ni bilo nekaj tkiva prostate v robu tam, kjer ga ni pregledal. To tkivo je najpogosteje benigno tkivo normalne prostate – tako tkivo bo počasi raslo, vendar PSA ne bo narasel nad 0.2. Ravno zaradi tega je pravilo, da ste zdravi, dokler je PSA pod 0.2. Res pa je, da je večja verjetnost, da bo PSA ostal vse življenje pod 0.2, če je dalj časa 0.00.

Druga, slabša možna razlaga je, da so vedno, kadar je v telesu rak, rakave celice tudi v krvi in v kostnem mozgu. Običajno jih organizem uniči, ko se žarišče raka odstrani. Včasih pa se “primejo” – takrat govorimo o zasevku – metastazi. Teh ne moremo ugotoviti z nobenim slikanjem, dokler ni PSA zelo visok, nad 10. Torej je teoretično mogoče, da je prostata odstranjena povsem in v celoti, ampak bi nekaj celic “ušlo” in se prijelo kje drugje v organizmu že pred operacijo. Vendar naj je verjetnost za to SKORAJ NIČ, še posebej glede na to, da PSA po operaciji že dve leti vztraja pod 0.2 in bo verjetno tako še nekaj časa.

Dalj ko mine od ugotovitve recidiva (izmerjenega PSA 0.2 ali več), bolj verjetno je, da gre za lokalni recidiv, ki ga lahko uspešno pozdravimo z obsevanjem.

Ker niste navedli vseh podatkov (stadij bolezni ob operaciji – pT2a ali b ali c, vrednosti PSA pred operacijo), vam ne morem podati napovedi v odstotkih, kako verjetno je, da bo pri vas prišlo do tega, da bo PSA narasel nad 0.2. Če predpostavimo, da je šlo za T2a tumor (najblažjo obliko), je glede na to, da je bil Gleason 7 in sedaj 3 leta po operaciji ni bilo recidiva (PSA je pod 0.2), verjetnost, da bo PSA zrasel nad 0.2 v v naslednjih 2 letih (5 let po operaciji) znaša približno 6.6%, 10 let po operaciji 23.4% in 20 let po operaciji 40.8%.

Ko (če) bo prišlo do recidiva – torej ko bo dvakrat zapored meritev PSA 0.2 ali več (pri tem ne čakamo 3 mesece na drugo meritev, temveč meritev takoj, ko je prva 0.2 ali več, ponovimo) – je potrebna predstavitev radioterapevtu onkologu v Ljubljani zaradi reševalnega obsevanja. Z obsevanjem je potrebno začeti pri čim nižji vrednosti PSA, vsekakor pa preden PSA naraste nad 1.5. Takrat se ob obsevanju uvede tudi hormonsko zdravljenje, najverjetneje samo za čas obsevanja. Reševalno obsevanje ponuja realne možnosti popolne ozdravitve (cca. 1/3).

Dosedanje raziskave kažejo, da je učinkovitost reševalnega in adjuvantnega obsevanja enaka (torej enako če začnemo obsevanje takoj po operaciji ali pa počakamo, da PSA naraste nad 0.2, vendar uvedemo obsevanje preden pride PSA nad 0.5). Zato in zaradi stranskih učinkov obsevanja in ker je velika verjetnost (kot sem zgoraj zapisal, v odstotkih več kot polovica, 59.2%) da do recidiva bolezni pri vas sploh nikoli ne bo prišlo, je smiselno spremljanje PSA, kar počnete sedaj.

Torej – spremljate PSA (lahko tudi na 3 mesece) in počnite vse za dobro fizično kondicijo (pol ure močnejše aktivnosti – tek ali hitra hoja, hoja po stopnicah navzgor ali v hrib, kolesarjenje – večino dni v tednu) ter se zdravo prehranjujete. V zvezi s prostato koristijo zelenjava in sadje vsak dan, paradižnik, zeleni čaj, ribe. Škodljive naj bi bile maščobe, zlasti živalske – teh čim manj, mleko in mlečni izdelki zmanjšati oziroma ne uživati vsak dan, enako vitaminski preprarati – zmanjšati, prekomerni odmerki nekaterih vitaminov ali mineralov naj bi povečali tveganje za raka prostate.
Če bo PSA prišel do 0.2 oziroma takoj, ko bo prek, pa se odločite za reševalno obsevanje. Približno 50% verjetnost je, da to ne bo potrebno.

Lepo pozdravljeni!

neka ameriška skupina (odbor) urologov je “kao” ugotivla, citiram:
Odbor ocenjuje, da obstaja zmerno do visoka verjetnost, da ta test v okviru sistematskih in drugih pregledov, ki zajemajo zdrave moške brez simptomov raka na prostati, ne prinaša nikakršnih koristi.
Povišana vsebnost PSA lahko kaže na raka na prostati, lahko pa je posledica okužbe, benignega povečanja prostate ali predhodne ejakulacije. Pisali smo že, da je 70% PSA testov, ki kažejo na možnost raka prostate, lažno pozitivnih.
Priporočilo se ne nanaša na test v okviru diagnosticiranja bolezni pri moških, pri katerih se sumi na verjetnost obstoja raka prostate.
Raziskave so pokazale, da se splošno testiranje PSA kaže v prevelikem številu pozitivnih rezultatov.

Glede na to, da sem star 57 let in pogostnost raka na prostati pri moških, me zanima Vaše mnenje.Sam bi ne glede na to, da nimam nobenih simptomov težav s prostato, rad vsake toliko preveril PSA.Ali menite da ima smisel?
Lepa hvala za Vaš odgovor !

Spoštovani!

Vaše vprašanje je zelo smiselno in aktualno. Osebno menim, da je odgovor na vaše vprašanje povsem jasen: da, smiselno je zgodnje odkrivanje raka prostate pri moških med 50-tim in 75-tim letom starosti tako, da se vsaki 2 leti (ali pogosteje, glede na izzid predhodne meritve) določi PSA, pa tudi, da se opravi rektalni pregled prostate.
Vendar seveda vsi ne mislijo tako. Amariški USPSTF v objavi v reviji Ann Int Med v oktobru 2011 meni, da ni dokazov, da bi zgodnje odkrivanje raka prostate zmanjšalo smrtnost. V ZDA dajejo precejšnjo težo raziskavi PLCO, kjer v opazovanem obdobju niso našli razlik v umrljivosti zaradi raka prostate med skupino, ki je bila kontrolna in so si v njej osebe dale pregledati PSA v 50% ter v poskusni skupini, kjer so si PSA pregledali v 80%. V Ameriki je zgodnje odkrivanje raka prostate s strani nekaterih strokovnih združenj priporočeno, s strani drugih pa odsvetovano.

V Evropi od leta 1991, trenutno v 8 državah, poteka raziskava ERSPC (www.erspc.org), katere zadnji formalno objavljeni rezultati so bili objavljeni v NEJM takrat kot raziskava PLCO (leta 2009) in se vsako leto dopolnjujejo. Trenutni rezultati kažejo (EAU 2012), da lahko z visoko stopnjo verjetnosti (p=0.001) trdimo, da aktivno iskanje raka prostate – zgodnje odkrivanje, presejanje – z rednimi določitvami PSA, zmanjša umrljivost zaradi raka prostate, za 34% glede na dosedanje opazovalno obdobje. To pomeni, da je zgodnje odkrivanje raka prostate za zmanjšanje umrljivosti bolj smiselno in učinkovito kot zgodnje odkrivanje raka dojk pri ženskah!

Zakaj torej še ni sprejetih nacionalnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate? Na eni strani s pomočjo meritev PSA odkrijemo veliko rakov prostate, ki jih ne bi bilo treba zdraviti. Na drugi strani še vedno ne uspemo najti 25% visokorizičnih rakov, tudi potem, ko smo mejo za biopsijo spustili na vrednost PSA 3. Zato zaenkrat velja, da je potrebno osebi, ki o zgodnjem odkrivanju razmišlja, razložiti, da obstaja možnost, da bomo raka našli, pa potem ne bomo z gotovostjo znali napovedati, ali je ta rak klinično pomemben ali ne. Vendar menim, da je to sedaj, ko po vsem svetu priznavamo pozorno opazovanje kot legitimen način obravnave bolnikov z nizkorizičnim rakom prostate, postalo bistveno manjši problem: če biopsija pokaže Gleason 6 v 1 ali 2 stebričkih, v vsakem manj od 50% stebrička, potem preprosto spremljamo PSA in če ne narašča bistveno zgolj ponovimo biopsijo 1x letno – na ta način stranske učinke zdravljenja odložimo na čas, ko bo to potrebno.

Pa še en argument v prid presejanju: vsako leto v Sloveniji umre med 20 in 30 moških zaradi raka prostate v starostni skupini 45-64 let. Morda ima kar nekaj od teh tako agresivnega raka, da ga z zgodnjim odkrivanjem ne bi mogli preprečiti, čeprav bi del tudi teh lahko. Hkrati pa umre vsako leto tudi več kot 170 moških zaradi raka prostate v starosti med 65 in 79. Velikemu delu teh bi z zdravljenjem v obdobju med 50-tim in 60-tim lahko prihranili muke raka.

Tisti, ki se z bolniki z napredovalim rakom prostate srečujemo vsak teden pri delu, jim poskušamo razložiti, zakaj pri njih na Onkološkem inštitutu ne bodo niti poskusili z novim zdravljenjem ki stane 5000 eur/mesec (abirateron) in sploh nimajo možnosti imunološkega zdravljenja, ki ga v EU tako ni, v ZDA pa stane 100.000 dolarjev in podaljša življenje morda za kakšen mesec, verjamemo v smiselnost zgodnjega odkrivanja. Tisti, ki delajo s papirji in številkami, pa odvisno od tega, katere papirje trenutno prebirajo.

Kdor razmišlja o tem, da bi si dal določiti PSA zaradi zgodnjega odkrivanja raka prostate in zna angleško (ali nizozemsko ali rusko), predlagam da pregleda internetno stran, ki je prav tako plod dela skupine okrog raziskave ERSPC: http://www.prostatecancer-riskcalculator.com/via.html

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani !
Lepa hvala za izčrpen odgovor !!
Mi pa dovolite še eno vprašanje.
Ko operirajo raka (kateregakoli), zaradi “uhajanja” rakastih celic med operacijo, po operaciji predpišejo še komoterapijo, da te “ubežnike” pokončajo.
Ali se z biopsijo ne poveča nevarnost(seveda v primeru da je že rak na prostati), da rakaste celice “pobegnejo” v bližnjo okolico in se širijo…?
Lep dan želim !

Spoštovani!

Pišete: “Ko operirajo raka (kateregakoli), zaradi “uhajanja” rakastih celic med operacijo, po operaciji predpišejo še komoterapijo, da te “ubežnike” pokončajo.” S to navedno se ne morem strinjati, pravzaprav menim, da tega ni nikjer. V zadnjem tednu sem operiral bolnike z rakom prostate, ledvice in mehurja. Nihče ne bo dobil kemoterapije po operaciji. Edina izjema je bila včasih povrhnji rak mehurja in instilacija zdravila v mehur, pa še tu se sedaj kaže, da to sicer zmanjša pogostnost lokalnih recidivov, ne pa napredovanja raka, zato je priporočilo v zadnji publikaciji “EAU guidelines” umaknjeno. Za večino rakov torej tako, kot ste zapisali, sploh ne velja. Le pri nekaterih (na primer rak širokega črevesa in danke) se uporablja tako imenovano adjuvantno zdravljenje samo takrat, ko se na osnovi dokončnega histološkega izvida ugotovi, da je najverjetneje bil rak že pred operacijo razširjen toliko, da so celice že prej bile razsejane po telesu in jih zato po tem, ko se je odstranil njihov vir, poskusi z adjuvantno kemoterapijo uničiti. Nima pa to nobene zveze s cirkulirajočimi tumorskimi celicami med operativnim posegom.

Adjuvantne kemoterapije po operaciji raka prostate ni. Kemoterapija pri raku prostate se uporablja zgolj v stadiju hormonske neodzivnosti pri dokazanih metastazah. Hormonska terapija takoj po operaciji raka prostate se uporablja, če se ugotovi, da je rak še ostal in ga operacija ni odstranila v celoti.

Morda vaše razmišljanje izvira iz še vedno prisotnih interpretacij ljudi, ki slišijo zgodbo takole: “prej je bil zdrav in nikoli pri zdravniku, potem je pa šel in čim so našli raka je takoj umrl.” Ne povedo pa, da je čakal tako dolgo in mu zato ni bilo več pomoči. V takem primeru ni krivo to, da smo odkrili raka, ampak to, da je bilo odkritje prepozno.

Obstaja pa še en vidik vašega vprašanja. Poznano je, da je prišlo do zasevanja nekaterih rakov (vendar nikoli raka prostate) v zgodnjih primerih laparoskopskih operacij v tako imenovani “port” – mesto, kjer se skozi kožo uvede laparoskopski inštrument. Obstaja teoretična možnost zasevanja ob uporabi debele igle. Za citološke punkcije pa so ugotovili, da zasevanja ni. Debelina igle, ki se uporablja za biopsijo raka prostate je precej bližja citološki kot histološki klasični biopsijski igli – debelina znaša 18G. Če bi prišlo do zasevanja raka prostate ob biopsiji, bi pričakovali, da se bo rak razširil po poti, kjer poteka biopsija, se pravi da se bo razširil skozi rektum. Kljub temu, da samo v Sloveniji vsak teden opravimo približno 90 biopsij prostate, po zahodnem svetu pa temu primerno n-krat več, o nobenem takem primeru niso nikoli poročali.

Se pravi – ne, za biopsijo prostate ta nevarnost ne velja.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!
Prav lepa hvala za tako hiter odgovor. Sem bil resnično pozitivno presenečen nad obširno in strokovno razlago. Upam, da bo koristila še kateremu od zainteresiranih bralcev.
Da bi prišla zadevi “čim bolj do konca”, navajam še manjkajoče podatke za celotno sliko:

PSA pred operacijo je bil 4,0.
UZ punkcija pred operacijo je pokazala diagnozo: ca prostate (GS 3+3=6, 6/10, BX 2/6).
Na prvem ambulantnem izvidu 1 mesec po operaciji (pred tremi leti) piše: Ca prostate, (pT2cR0), St post ELRP-NS levo.
Patohistološki izvid:
Prostata, radikalna prostatektomija – Adenokarcinom prostate, po Gleasonu 3+3=7.
Tumor je omejen na prostato in zajema oba lobusa (pT2c).
Ni infiltracije seminalnih vezikul.
Resekcijski robovi potekajo v zdravem.
gre za zmerni tumorski volumen.
TNM zamejitev:
pT2cR0
Istočasno, to je 1 mesec po operaciji, kontroliran PSA, ki je bil 0,031.

Naj še povem, da je potekala laparoskopska operacija “rutinsko”. Osebje je bilo zelo prijazno, prav tako tudi zdravniški konzilij. Šesti dan sem bil odpuščen. V enem tednu brez problemov z zadrževanjem vode, pa tudi s “potenco” ni problemov. Veliko se ukvarjam s športom in poskušam pozabiti na mojo “prostato”. Vendar PSA vseeno počasi narašča. Kako je vaše cenjeno mnenje glede na dopolnjene podatke?

Spoštovani!

V temle zapisu je vam je primerila tipkarska napaka: Gleason 3+3=7 (verjetno ste mislili 3+4=7).
PSA 4 pred op je ugodno.
Nekateri nomogrami (npr. klasični Kattanov) napovedujejo npr. na te podatke 95% možnosti, da 7 let po op ne bo recidiva.
Nomogram, ki sem ga uporabil zgoraj in govori o biokemičnem, ne kliničnem recidivu – torej samo o tem, da bo PSA narasel nad 0.2, ne o tem, da bi to že kakorkoli vplivajo na življenje – to pride, če pride, še bistveno kasneje, pa je glede na novi podatek (pT2c in ne pT2a) za cca. 10% v 20 letih bolj neugoden in bi se sedaj glasil: 50% možnosti je, da bo v času 20 let po operaciji prišlo da napredovanja PSA nad 0.2.
Vedeti morate, da je potrebno poiskati pri operaciji ravnotežje – bolj verjetno bi bil PSA 0.00 če ne bi ohranjali živčno žilnega snopa – ampak potem bi najbrž bili inkontinentni, vsekakor pa bi bili impotentni. Ali bi bilo to smiselno? Pri vaši starosti (mladosti) in glede na predoperativni izvid biopsije (takrat še ni bilo znano izvida po operaciji, ki je bil manj ugoden od predoperativniga izvida), ne. Zato pa lahko ostane nekaj ne-rakavega tkiva prostate v organizmu – da se ohranijo živci, da lahko normalno živite – zato pa je postavljena meja 0.2 in ne 0.00. To, da sedaj številka ni 0.00 je najverjetneje cena, ki jo morate plačati zato, da lahko živite normalno življenje. Dokler je PSA pod 0.2 velja, da gre za ostalo benigno tkivo na mestu operacije, ne za raka.

Skratka, nadaljujte s spremljanjem PSA na 6 mesecev in to je to.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

Oče, star 70 let, je prejel kratko sporočilo urologa po pregledu z PET CT Holinom, kjer so ugotovili karcinom prostate v desnem režnju prostate z metastazami v lokalne bezgavke v mali medenici obojestransko. Znakov oddaljenih metastaz pa ni. Primer bo predstavljen na urološko onkološkem konziliju. Podrobnejšega izvida ali ocene po Gleasonu še ni prejel.

Pred PET CT je oče že opravil biopsijo pred nekaj meseci, kjer je bil rezultat negativen. Raven PSA se že skoraj leto giblje med 30 in 40.

Kakšni so predvidoma naslednji koraki oz. katere opcije menite da imamo na voljo?

Spoštovani!

Navedeni primer, ki mu pri opisu manjkajo številne podrobnosti (siceršnje zdravstveno stanje pacienta, velikost prostate, katera zdravila točno jemlje itd) je kompleksen in je mnenje konzilija nemogoče napovedati. Razmišljal sem, da se do tega vprašanja ne bi opredelil, saj bo lahko moje mnenje povsem drugačno od priporočila njegovega urologa ali konzilija. Edino, kar lahko rečem zagotovo je, da se v takem primeru lahko mnenje konzilija bistveno razlikuje glede na to, kateri zdravniki so na konziliju takrat, ko je primer predstavljen.

Oceno po Gleasonu se prejme z biopsijo prostate ali z drugim načinom pridobitve histološkega vzorca. Če je bila biopsija negativna, potem tega nima. Kolikokrat pa je imel biopsijo zapored? Koliko vzorcev je bilo odvzetih vsakič pri biopsiji? Dandanes ni nič posebnega bolnik, ki je imel biopsijo opravljano 5x v življenju, od tega npr. 2x razširjeno, se pravi z odvzemom 20 vzorčkov. Če je dosedaj delal biopsijo samo enkrat, velja rek – “enkrat ni nobenkrat.”

PET-CT nima smisla delati pred histološko verifikacijo raka (določitvijo ocene po Gleasonu), saj je specifičnost te preiskave le 50% – torej je 50% možnosti da je tisto, kar PETCT opredeljuje kot rakave bezgavke res rak, 50% pa se preiskava zmoti.

Lahko gre za rak prehodne cone (v sredi prostate), ki ga navadno v biopsijo ne zajamemo in je lahko nizkorizičen in omejen tudi, če je PSA 60 ali več. Res so taki raki redki, vendar je to poznano in dokumentirano. Vprašanje je, ali bodo na konziliju to možnost vzeli v obzir.

Kot primer izpred dobrih 2 let: pri moškem z relativno veliko prostato, vendar ne zelo veliko – 70 ml – in PSA okrog 30 je bila biopsija prostate v Murski Soboti negativna. S tem izvidom je bil bolnik nezadovoljen, odklonil je ponovno biopsijo in šel v Slovenj Gradec. Tam so pri ponovni biopsiji našli raka prostate Gleason 6 in ocenili, da je zaradi povišanege PSA (30) za zdravljenje z namenom ozdravitve prepozno ter predpisali Androcur (hormonsko paliativno zdravljenje) ter bolnika vrnili “lokalnemu” urologu (kot izgubljen primer, čeprav seveda bolniku tega niso tako razložili). Bolniku smo nato ponovno predstavili stanje in opravili radikalno prostatektomijo – res je šlo za rak prehodne cone, Gleason 6 – skratka ugodno prognozo in bolnik sedaj ni na hormonskem zdravljenju (ni kastriran, nima stranskih učinkov hormonskega zdravljenja) in PSA je 0.01. Kako se bo opisan konkretni primer razvijal naprej, je nemogoče napovedati, vsekakor pa kaže na to, da se samo na PSA, čeprav je res pomemben napovedni dejavnik, ne moremo vedno zanašati in je potrebno pogledati bolezen in bolnika kot celoto ter se odločati individualno.

Sam zastopam stališče, da je pred zdravljenjem vsekakor potrebno pridobiti histološki dokaz raka prostate. Če je več saturacijskih biopsij (odvzetih po 20 in več vzorčkov) zapored negativnih tudi po predhodnem zmanjšanju benigne prostate z Avodartom vsaj leto dni – slednji male rake uniči, resnega raka pa ne uniči, vendar poveča možnost, da ga z biopsijo najdemo, potem se opravi dober TURP (transuretralna resekcija prostate) in na ta način pridobi histološki vzorec.

Nenazadnje, tudi če so bezgavke pozitivne in ima bolnik sicer še več kot 10 let pričakovane življenske dobe, je smiselno odstraniti žarišče raka z radikalno prostatektomijo, saj se na ta način bistveno zmanjša možnost kasnejših lokalnih zapletov. Obsevanje je smiselno potem, ko se prostata odstrani, če je to potrebno ali pa v primerih, ki ima bolnik več pridruženih bolezni ali krajše pričakovano preživetje in ga nima smisla izpostavljati siceršnjim rizikom narkoze in operacije. Vendar so mnenja zdravnikov, ki zdravijo raka prostate še posebej glede tega (samo obsevanje s hormonsko terapijo pri visoko rizičnem raku ali multimodalno zdravljenje – operacija, nato pa, če je potrebno, še obsevanje in hormonsko zdravljenje) močno deljena in izrazito neenotna – način zdravljenja pri posameznem bolniku je precej odvisen od tega, kateri zdravnik ga obravnava.

Bistveno boljše napovedne vrednosti od PETCTja ima magnetna resonanca, vendar je interpretacija tega izvida močno odvisna od tistega, ki piše izvid – in kot vsaka slikovna preiskava ima tudi tako lažno negativne kot lažno pozitivne izvide, predvsem pa je MR, kot jo delamo danes, slabša glede ocene bezgavk.

Torej – menim da je pred zdravljenjem potrebno pridobiti histološki izvid, pred tem je smiselno zdraviti samo z dutasteridom. Če je več saturacijskih biopsij zapored, ki vključujejo tudi prehodno cono prostate, negativnih, potem je metoda pridobitve histologije transuretralna resekcija. Po potrditvi raka pa je potrebno ponovno razmisliti glede na to, kaj bo histologija pokazala (Gleason…). Če je bolnik sicer zdrav in ima pričakovano življensko dobo več od 10 let, potem vsekakor menim, da izvidu PET CT kot ga opisujete nikakor ne gre povsem verjeti in mu na osnovi zgolj tega izvida odkloniti zdravljeneje z možnostjo ozdravitve (radikalne prostatektomije). Mnogo večji problem je pri tistih, ki imajo PSA 4 in Gleason 6 v malem delu enega ali dveh vzorčkov – tam je radikalna prostatektomija pogosto preuranjena. Kadar pa so prisotni resni dejavniki tveganja, verjamem, da je treba bolniku ponuditi vse, kar imamo na razpolago, da raka premagujemo kolikor dolgo je mogoče. Kako dolgo – to žal za konkretnega bolnika ve samo bog. Ampak najprej je potrebno pridobiti histološko diagnozo.

Še enkrat – mnenja v tako kompleksnem primeru, kot ga opisujete, niso enotna in so lahko povsem nasprotna. Konzilij bo imel na razpolago vse originalne izvide, prav bi bilo, da bi se z bolnikom IN svojci osebno pogovorili in šele na osnovi pretehtanja vseh možnosti, ki se postavijo v konkretno situacijo konkretnega bolnika je mogoče dati smiseln nasvet.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

Dejstvo je, da veliko več kot sem napisal v prejšnjem sporočilu ni za povedati oz. tega ne vem. Oče je imel že dlje časa težave z uriniranjem, vendar je začel “hoditi k zdravniku” šele pred slabim letom, ko je prišlo do akutnega zaprtja sečevoda in so ga bolele ledvice. Po tem je opravil več UZ pregledov prostate (njen volumen je seveda povečan in se z manjšimi nihanji drži okrog 60ccm), več testov PSA (med 30 in 40 z nihanji) in kot sem zapisal že v prejšnjem sporočilu pred dobrima dvema mesecema (prvo) biopsijo, ki je bila negativna. V njej je bilo skozi rektum odvzetih mislim da 10 vzorcev (nimam teh izvidov zato ne vem točno povedati).

Skupaj z obvestilom urologa je prejel tudi recept za Bikalutamid teva 150mg/dan, ki ga je po posvetu s svojo osebno zdravnico pričel jemati predvčerajšnjim.

Ko sem vas prosil za mnenje je bilo moje vprašanje predvsem v smislu kako naj nadaljujemo. Kot sklepam iz vašega odgovora se je treba sedaj skupaj z urologom pogovoriti o opcijah, ki nam ostanejo. Podrobnejših izvidov tudi še ni prejel, le obvestilo o katerem sem pisal. Ko bo prejel podrobnejše izvide bo verjetno z njimi lahko šel tudi k kateremu drugemu urologu, po dodatno mnenje.

Spoštovani!

Bikalutamid (Casodex, Bicalutamid TEVA) je nesteroidni antiandrogen, zdravilo, ki delno in začasno blokira receptorje za testosteron in tako začasno zaustavi napredovanje raka prostate (če je ta prisoten). Včasih ga predpisujemo, kadar želimo “nekaj dati”, da bolezen ne bi napredovala, če utemeljeno sumimo, da je bolezen prisotna. Če se kasneje izkaže, da bolezni ni ali tovrstno zdravljenje ni potrebno, zdravilo pač ukinemo. Zdravilo tudi zmanjša prostato.

Zanimivo pišete “akutno zaprtje sečevoda” – sečevod je cevka med ledvico in mehurjem. Morda ste mislili na “sečnico” – se pravi cev ki vodi iz mehurja ven.

Če gre že za stanje po zapori urina (retenci) in verjetno bolnik ni ravno v najboljši kondiciji, pa še biopsija je bila negativna, potem je vsekakor ena od možnosti tudi “paliativni” TURP in potem obsevanje, ko se pride do histologije in če ta pokaže raka.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

ponovno se vam oglašam glede moža. Predhodno sem vam pisala za nasvete pred operacijo prostate, sedaj pa vas prosim za razlago patohistološkega izvida, ki ga je mož prejel na prvi kontroli po operaciji. Operiran je bil v Slovenj Gradcu, operilal ga je dr. Zupančič. Sedaj čakamo, da po pošti dobi še izvid za PSA in nadaljna navodila.
Mož se je z doktorjem pogovarjal glede inkontinence, ki je še prisotna ter o impotenci, povedal mu je da je vse to popolnoma normalno (inkontinenca naj bi se postopoma zmanjševala – malo se že), pri tovrstni operaciji. Mož, ki predhodno skoraj nič ni hodil okoli zdravnikov, sedaj vsakič ko gre doživi en velik stres in zelo malo vpraša, pa še tisto kar je nameraval pozabi. Sicer se psihično kar dobro drži in je precej aktiven, pa tudi jaz mu stojim ob strani.

Na ambulantem izvidu, ki ga je dobil piše, citiram:
Diagnoza: C61 Ca prostate (pT3aR+ (fokalno) / St. post ELRP 2012

Pri gospodu gre za stanje po ekstraperitonealni laparoskopski radikalni prostatektomiji, ki je bila pri nas narejena 5. 3. 2012. Gospod se splošno počuti dobro. Moti ga še stresna inkontinenca, ki pa se postopoma zmanjšuje.

Status loc.: v mejah normale

Urin: bister, alb. neg., urob. norm., sediment bp.

PATOHISTOLOŠKI IZVID:

PROSTATA, RADIKALNA PROSTATEKTOMIJA – ADENOKARCINOM PROSTATE, PO GLEASONU 3+4=7. TUMOR JE MULTIFOKALEN IN SE RAZTEZA OD APEKSA OBOJESTRANSKO DO DORZOLATERALNO DESNO, KJER JE VIDNA MASIVNA EKSTRAPROSTATIČNA ŠIRITEV TER FOKALNO POZITIVNI ROB.
V PODROČJU EKSTRAPROSTATIČNE ŠIRITVE JE VIDNA ZELO OBSEŽNA PERINEVRALNA INVAZIJA OB SAMIH ROBOVIH PREPARATA.
TNM zamejitev: pT3a R+ (fokalno)

Naj povem še, da je imel PSA dobro leto pred operacijo 4,6 nato pol leta pred operacijo 6,7 zatem dober mesed pred operacijo 5,6 in na dan operacije 7,4.

Iskrena hvala za odgovor in lepo pozdravljen,

Jelka

Spoštovani !

Prosim za razlago izvida , ki ga je dobil oče po opravljeni punkciji.

3.4.2012 smo opravili punkcijo zaradi povišane vrednosti PSA. PSA je je bil februarja 13.5, marca 2012 pa 16. Je v dobri telesni kondiciji.

Digiterakalno je leva trša, premakljiva, vendar suspektna. Po UZ tudi hipoehgoena. Potahistološko smo našli levo slabo diferinciran invazivni karcinom prostate Gl. 9 (4+5)
S perinevralno invazijo.

Diagnoza C61. prostate.

Slikanje CT smo dobili 16.5.2012.

Prosim za razlago. Bi pa dodal, da oče praktično ( po pogovoru z njim ) nima znakov, ki so značilni, le malo nad spolovili ga občasno boli ( topa bolečina ). Fizično je oo.

Pozdravljeni

Pišem vam v imenu mojega očeta, starega 69 let, ki mu je par dni nazaj bil odkri rak prostate in sicer po igelni biopsiji. Odvzetih je bilo 11 vzorcev. Pri sedmih je bil izvid pozitiven. 3 x Gleason (4+3) in 4 x Gleason (5+3), v ostalih vzorcih je bilo benigno tkivo. Postavljena diagnoza rak prostate (acinarni tip) – original izvida nimam pri sebi.
Urolog mu je odklonil operacijo, ker naj bi bil rizičen. Predlagal mu je obsevanje. Ima še namreč kronični pankreatitis v pogostih zagonih že 30 let pa čeprav ne pije alkohola in tudi diete se kar dobro drži, sladkorno bolezen tip II na inzulinu, arterijsko hipertenzijo. Sedaj pa smo v dilemi, katera metoda zdravljenja bi prišla najbolj v poštev za njega. Namreč on si najbolj želi operacije, kajti kasneje je še vedno možno obsevanje.

Za nasvet se vam v naprej zahvaljujem