razlaga izvida
spoštovani
prejela sem izvid nefrologa, kamor sem hodila na kontrole zaradi eritrocitov v krvi. mislim, da jih je bilo prvotno v izvidu zabeleženih 5
zdaj sem bila ponovno na kontroli, prejela sem izvid iz katerega se pa ne znajdem. kri je ok, vse vrednosti so normalne.
v preiskavi urina pa so izpostavljene naslednje vrednosti:
gemoglobin 2 (H)
eritrociti 12 (H)
proteini/kreatinin 78,8 (H)
potem pa je na naslednji strani v enem kvadratku napisano še:
oDP (g/dan 1,73m2) 0,694 (H)
kreatinin 8,5
in komentar:
diagnosticiran je drugi jutranji vzorec seča. ocena dnevne proteinurije (oDP) je izračunana vrednost. Pri veliki mišični masi je podcenjena, pri kahesiji pa precenjena. Je neustrazna oseca pri ortostatski proteinuriji. Izvid nad 3,5g/dan/1,73me je značilen za nefrotsko proteinurijo.
kaj je torej narobe z mojimi ledvicami in kaj bi lahko naredila za izboljšanje stanja?
stara sem 40 let, normalno hranjena, redno fizično aktivna, zdravo se prehranjujem
Spoštovani!
Najprej – zapisal se vam je čuden lapsus “kontrole zaradi eritrocitov v krvi” – verjetno ste mislili v urinu – eritrociti so normalno v krvi, če pa se pojavijo v urinu, je mogoče, da gre za bolezen ledvic (ledvica kri filtrirajo in imajo za nalogo, eritrocite “obdržati na filtru, ne pa spustiti skozi”).
Vaše vprašanje spada na forum, kjer odgovarjajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni ledvic, torej internisti na splošno oziroma bolj specifično nefrologi. Predlagam, da ga zastavite tam oziroma da vprašate za nasvet vašega nefrologa, torej zdravnika, ki se ukvarja s tem področjem (ne urologa, to ni urološka stvar). To je ravno tako, kot ne zahtevate od vodovodarja, da zamenja šipo ali od avtoelektričarja, da opravi ličarsko delo.
V zvezi s prisotnostjo eritrocitov v urinu je stvar urologa da izključi morebitne kamenčke oziroma predvsem rakava obolenja v sečilih (tumor mehurja, ledvic, sečevodov), ki se lahko kaže tudi z eritrociti. Če se ugotovi, da to ni vzrok, še posebej pa, če se najdejo beljakovine v urinu, kar se zdi, da je situacija pri vas, se bolnika napoti na nadalnje vodenje k nefrologu (zdravniku za ledvica) z nasvetom, da naj se oglasi pri urologu, če bi opazil s prostim očesom krvavi urin (ko bi preiskave za tumorje, kamne… ponovili) ali pa, če bi ultrazvok ledvic, kar bo opravljal pri nefrologu, pokazal kakšen urološki problem.
Orientacijsko se zdi da gre za tole: pogosto, ne pa vedno, je pri bolezni ledvic prisotno tudi “puščanje” beljakovin v urin. Praviloma se to ocenjuje tako, da bolnik zbira urin celih 24 ur in v laboratorij prinese vzorec in pove količino. Ker je to nerodno (treba je biti cel dan doma in zbirati urin ter prelivati v eno posodo) se uporabljajo razni manj natančni približki, s katerimi se poskuša oceniti, ali je beljakovin v urinu preveč in koliko preveč jih je. Če jih je veliko preveč, potem govorimo o nefrotskem sindromu – torej eden od načinov, kako se kažejo različne bolezni ledvic. Kaže, na osnovi tega, kar ste zapisali, da je sicer proteinov bilo v urinu več kot običajno, vendar še zdaleč ne toliko, da bi lahko rekli, da imate nefrotski sindrom. Če bi ga imeli, bi se to tudi sicer poznalo (in videlo, najverjetneje pa tudi ne bi napisali, da ste normalno hranjeni in redno fizično aktivni, ker tega z nefrotskim sindromom pač ne bi mogli početi).
Bolezen ledvic se lahko kaže tudi brez “puščanja” velike količine beljakovin v urin, le malo in zraven “puščanje” eritrocitov – npr. nefritični sindrom.
Zdravnik nefrolog (ne urolog) bo na osnovi te preiskave, izvida ultrazvoka, kliničnega pregleda in pogovora z vami ter morda še kakšne druge preiskave, ki ste jo že opravili ali pa jo še boste, ocenil, ali je potrebno karkoli ukreati ali pa bo svetoval zgolj sledenje (npr. spremljanje in ponovitev ultrazvoka trebuha in sečil ter analize urina vsako leto). Svetoval vam bo tudi glede intenzitete priporočene športne aktivnosti – preveliki napori lahko tudi povzročajo podobne patološke laboratorijske izvide urina.
V nekaj – cca. 5% ne najdemo vzroka mikrohematurije (nekaj povišanih eritrocitov v urinu) – vaša ledvica pač malo “spustijo skozi”. Lahko je kakšna ledvična bolezen, ki vas zaenkrat še ne ovira, se pa kaže s temi eritrociti. Lahko je neka bolezen, ki to povzroča, potencialno nevarna, največkrat pa ne.
Kaj lahko sami napravite? Ne kadite, ne izpostavljajte se kajenju, ne jemljite kakšnih “kitajskih zdravilnih zelišč”, ne pretiravajte glede enovrstne hrane, sploh pa ne glede dodatkov prehrani, hrane nikoli ne dosolite, fizično bodite aktivni, vendar ne npr. maraton ali podobne prehude obremenitve. Preiskave ponovite – pojdite na kontrolo in se pogovarjajte z vašim nefrologom – če danes nič ne najdemo, ne vemo, kaj se bo pokazalo čez čas. Najverjetneje nič, ampak žal zaenkrat v prihodnost še večinoma ne znamo pogledati.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani,
Moj oče je bil dne 21.03.2012 operiran zaradi karcinoma prostate. Narejena je bila radikalna prostatektomija in limfadenektomija. Star je 63 let. Prosim za razlago izvida:
Histološko gre za slabo diferenciran invazivni karcinom prostate, Gleason 9 (5+4), tumor prerašča desni reženj skoraj v celoti ter okoli polovico levega režnja ter raste v vzorcih iz apeksa in baze levo in desno. Tumor desno na več mestih ter tudi levo v področju baze in posterobazalno prerašča kapsulo in vrašča v obe semenski vezikuli. Prisotna je masivna perinervalna invazija. Tumor v področju sredine apeksa, v področju baze desno in levo posterobazalno vrašča v kirurški rob.
Ločeno poslan vzorec z vratu mehurja desno, je masivno preraščen s slabo difernciranim karconomom prostate. Bezgavke 1/7-pozitivna obturatorna bezgavka levo. pT3b (T4a?-vrat mehurja) N1 MX, R1 resekcija.
Kaj lahko pričakujemo? Konzilij predlaga zdravljenje s hormonsko terapijo in obsevanje.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Spoštovani!
Opisujete zelo napredovali rak prostate (Gleason 9, pT3b ali celo 4, N1), odkrit daleč prepozno, da bi bila ozdravitev mogoča. Imeli ste izjemno srečo, da ste naleteli na urologa, ki je bil pripravljen odstraniti žarišče bolezni kljub zavedanju, da je ozdravitev nemogoča in tako prispevati kar se da k temu, da bi bolniku podaljšali življenje, kolikor bo mogoče. Sedaj je absolutno nujno še obsevanje ob doživljenski hormonski terapiji (kemični kastraciji). Večina urologov v Sloveniji in tudi v svetu bi bolniku ob bolezni, kot jo opisujete, odklonila radikalno prostatektomijo in bi ga poslala samo na obsevanje in hormonsko zdravljenje. Vendar so mu bile s tem, ko je bilo odstranjeno večino žarišča raka, ponujene najboljše možnosti za čimdaljše obvladovanje bolezni s pomočjo zdravljenj, ki bodo sledila – takoj uvedba hormonskih injekciji na 3 mesece (kemična kastracija) in še dodatno obsevanje. Kasneje pa, ko se bo hormonsko zdravljenje izčrpalo, ko bo PSA spet začel naraščati, še kemoterapija. Kako dolgo bo to šlo – pol leta, eno leto ali 10 let – tega pa žal ne moremo napovedati.
Pri bolniku, kot ga opisujete, gre za neozdravljivega raka, kjer poskušamo s kombinacijo vseh razpoložljivih ukrepov življenje zgolj podaljšati. Za vse moške potomce (krvne sorodnike – brate in sinove) tega bolnika je pomembno, da si dajo izmeriti PSA od 45-tega leta dalje vsako leto in ukrepajo (biopsija prostate) takoj, ko PSA naraste nad 3 – da se ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo osebi, katere bolezen opisujete – raka je mogoče ozdraviti, če se odkrije pravočasno, če se odkrije mnogo prepozno (kot v tem primeru), pa je mogoče zgolj poskusiti podaljšati življenje z vsem, kar imamo na razpolago.
Kaj lahko pričakujete – razen obsevanja (prosite da ga bo dobil, na vsak način si ga izborite) še injekcije na vsake 3 mesece LHRH agonista doživljensko in redne kontrole PSA (vsaj na 6 mesecev). Dokler bo PSA nizek (npr. pod 10), je dobro, ko pa bo začel naraščati (to lahko ne bo nikoli, lahko čez 5 – 10 let, videl sem pa tudi primer, ko je PSA ob tem zdravljenju začel naraščati že po pol leta), pa sledijo še menjave zdravil, kemoterapija…
Lepo pozdravljeni!