Za faks pišem esej oz. seminarsko na temo spolne zlorabe v otroštvu in duševno zdravje. In ker moramo narediti manjšo raziskavo, bi vas prosila, če mi pomagate. Spodaj imam krajšo anketo, s katero želim ugotoviti kakšne posledice v odraslem obdobju pusti spolna zloraba v otroštvu. Pod spolno zlorabo zajemam vse, ne samo spolni odnos, ali direktno nadlegovanje ampak tudi naslanjanje, dotikanje,… Zanimajo me predvsem duševne posledice.
Upam, da mi boste pomagali, saj me tema zelo zanima, če pa bo katero zanimalo pa ji lahko, ko napišem, pošljem tudi esej. Poleg tega pa vsem žrtvam priporočam branje knjige Pogum za okrevanje.

Ali so vas v otroštvu spolno zlorabljali?

-Ne

-Da, vendar ne občutim posledic

-Da, imam probleme ( občutki krivde, težave v spolnosti, težave v samospoštovanju, težave z odnosi,…)

-Da, imam probleme kot so zasvojenost, duševne motnje ali bolezni (alkoholizem, droge, shizofrenija, depresije,…)

-Da, vendar sem se zdravila (obisk psihiatra, psihoterapevta, socialnega delavca) in se je stanje nekoliko izboljšalo

-Da, vendar sem sama pri sebi uredila zadeve in je sedaj boljše

Hvala!

Amadea

Živjo!

Na žalost moram reči, da sem ena tistih…

Odgovor na vprašanje:
Težko je dati vse pod eno alinejo, saj občutim posledice, kot so težave v samospoštovanju, zaradi česar hodim k psihologu, pa vendar se imam za človeka z zelo urejeno osebnostjo in življenjem, saj nisem nikoli imela problema s spolnimi odnosi, samomorilnostjo ali zasvojenostjo.

Tako da, brez zamere, odgovr na takšno vprašanje ne more biti točno definiran 🙂 vsaj z moje strani ne

Lep pozdrav
Isis

1.Tudi jaz..posledice seveda občutim.Psihično zelo.Terapevta ne poznam,niti nimam upanja v boljše.Kajti,moje izkušnje so takšne:če sem že povedala,je bilo samo še huje.Dodatno breme,dodatne stiske..s socialo,s katerimi sem jaz kontaktirala iščejo krivdo v žrtvi..ja.Epilog:še bolje izolirajo, trpinčenje je še hujše..hvala lepa
Pozdrav Amadea in Isis

Živjo!

Tudi mene je doletela ta izkušnja, da so me zlorabili in mi s tem spremenili življenje…

Če skušam odgovoriti na tvoje vprašanje, bi se težko odločila za samo eno alinejo.
Poiskala sem strokovno pomoč, saj brez nje nisem več zmogla živeti. Težko je živeti z molkom. Vendar še vedno kljub temu pridejo trenutki, dnevi, ko me mučijo občutki krivde, pa čeprav načeloma vem, da nisem nič kriva za kar se mi je dogajalo. Težave s samospoštovanjem, odnosi se počasi manjšajo. Zase lahko rečem, da sem imela predvsem težave z moškimi, saj jim nikakor nisem mogla zaupati. Moja glavna želja je bila, da bi se jim lahko maščevala.
Sicer pa sem se zdaj že kar naučila živeti s tem, saj tega pozabiti ne moreš nikoli.

Upam da ti bo moj odgovor kako v pomoč.

Lep pozdrav

Hvala za vse, ki delite izkušnjo z mano, to mi bo veliko pomagala pri razumevanju. Upam, da bom nekoč takšna socialna delavka, ki bom znala prisluhniti žrtvam, jim pomagati, tako da bomo skupaj našle možne rešitve.
Brala sem, da je velikokrat problem prav krivda, ki jo žrtve občutijo, saj jim mnogi rečejo, da niso krivi, ali celo da so, nihče pa ne pojasni zakaj. In brez tega odgovora težko verjameš. Vem, pozabiti ne gre, to tudi ni rešitev, saj lahko dogodke le potlačiš ampak se vedno znova vrnejo, četudi v drugačni obliki. Upam, da boste našle pravo pot in živele naprej, jaz pa bom, vsaj upam, ena tistih, ki bo poskušala čim več storiti na področju sociale in podobnih problemov.

Pozdravljena,Amadea!

Tudi sama sem v mladosti bila deležna te vrste zlorabe.

Do nedavnega sem imela občutke krivde,tudi slaba samopodoba,probleme v spolnosti imam še danes.

Reševala sem to moje “breme”preko društva za zlorabljene ženske in seveda veliko branja v tej smeri,da sem lažje razumela sebe in svoje občutke,strahove.

Sem na poti,da dokončno pometem to svojo”hibo”pod preprogo in se je dokončno rešim.

Zelo me zanima vaš esej,zato bi lepo prosila ko bo spisan,če bi ga lahko prebrala.

Hvala.