Spoštovani, s partnerjem najverjetneje zaključujeva zelo dolgo zvezo. Sva na točki, kjer normalen pogovor o ničemer ni več mogoč, drug drugega imava vrh glave in se drug do drugega obnašava, kot da komaj čakava konec. Vendar nobeden od naju še ni dejansko zaključil, ker sva le navajena drug na drugega, na dom, skupno lastnino in se mi zdi, da se nobenemu ne da ukvarjat s “po – razhodu”. Pakiranje, selitev, (ne možen) pogovor o tem kdo ima kaj in koliko kdo katerega izplača.. In pa seveda sestavljanje nazaj samega sebe, ker sva že dolgo dva. Žal mi je za vsa leta, ki sva jih vložila v odnos, saj sva se potrudila in jih je bilo veliko. Verjamem, da mi bo hudo ko bo konec, ampak tako sva naveličana drug drugega in pišem bolj za praktične nasvete za zdaj, med, po razhodu tiste, ki ste že šli čez kaj takega.