razbit termometer
Draga Darja!
Razumem tvoj strah pred živosrebrnim termometrom. Sem namreč mama otroka, ki mu je uspelo termometer pregrizniti. Takrat je bil star 4 leta, imel je virozo in zato visoko vročino. Merila sva jo vsako uro, tako da termometra sploh nismo pospravljali (kot sicer) na varno mesto. Tisti isti dan sem mu celo razlagala, kako nevarno je živo srebro v termometru. Blaž pa je kljub temu – nehote, pomotoma, kakorkoli že – vtaknil termometer v usta in ga pregriznil. Še sreča, da se je takoj spomnil, kaj sva se zjutraj pogovarjala, stekel h košu za smeti in vse izpljunil. Ampak strah je bil prevelik, zato sva tekla k dežurnemu zdravniku, ki mi je svetoval naj otroka opazujem. Ker sem bila vstrajna (beri tečna), mi je napisal tudi napotnico za otroško bolnico. Zaradi občutka, da dežurni ni najbolj vedel kaj sploh govori, sva šla v bolnico takoj. Sicer so naju malce čudno gledali (PREGRIZNIL JE TERMOMETER!!!), ampak prišel je dežurni pediater (primarij otroške bolnice). Blažu je pregledal usta, naju spraševal kup oslarij, npr.: zakaj je to storil in podobno. No na koncu mi je le pomiril živce. Živo srebro v termometrih ni tako zelo toksično, kot mislimo mi lajiki. V kolikor bi mu karkoli zdrknilo v trebušček, bi imel kvečemu drisko. Bolj ga je skrbelo, da si je ranil usta, ali pojedel košček stekla. Tega pa sigurno ni, saj sva z možem sestavila cel termometer. Čez pol ure sva bila že doma.
Tako, upam, da si že boljše volje.
Lepo pozdravljena!
Irena