Drage mame, čeprav ste povedal praktično že vse, bom vseeno še jaz dodala svoje mnenje. Morda se bom preveč oddaljila od teme, ampak saj je vseeno, ker je ta tema tako ali tako zašla že daleč proč od Jery in njene svakinje.

Prav vsaka od vas ima prav. Svakinja od Jery bi prav gotovo lahko naredila več za svojega dojenčka, ne glede na poporodno depresijo, bi pa lahko nekaj postorila tudi doma. Navkljub dojenčku se življenje odvija naprej. Če živiš z nekom v skupnem gospodinjstvu pač po najboljših močeh prispevaš v dobrobit vseh. Res pa je, da v tako velikem gospodinjstvu vsak naredi nekaj, pa je kar hitro vse postorjeno. Samo malo dobre volje je potrebno. Rekla bom pa tudi, blagor tistim mamicam, ki imajo pomoč svojih bližnjih.
Midva z možem malo več kot leto dni živiva v tujini in tukaj sem tudi zanosila. Rodila sem tukaj v tujini med tujci in tudi moj dojenček odrašča tukaj. Babice in ostali sorodniki so daleč proč v Sloveniji, mož pa praktično cele dneve preživi v pisarni. Z dojenčkom sva čez dan sama. Če je le lepo vreme greva z vozičkom na sprehod, sicer pa sva v stanovanju, kjer se igrava, pospravljava, kuhava, likava in se seveda tudi crkljava. Ko pride mož iz službe, ga na mizi vedno čaka kosilo, zjutraj pa sveže oprana in zlikana srajca. Zaradi vsega tega grem še vedno zvečer spat ob normalnih večernih urah, ponoči pa pogosto vstajam, ker moj mali ni ravno navdušen nad spanjem.
Pogosto gremo vsi skupaj po nakupih, ker v tujini lahko (za razliko od Slovenije) tudi čisto majhne dojenčke srečaš v trgovinah in na drugih javnih prostorih. Zakaj? Ker v tujini babice ne skrbijo za svoje zanamce, tako kot v Sloveniji. Tukaj ni babic in dedkov ter tet in stricev, ki bi bili pripravljeni za vsako malenkost varovati otroke, da bi lahko mamica in očka šla v trgovino ali kam na lepše.
Čeprav smo sami tukaj, kot že rečeno, vse postorimo sami, ker smo v to primorani in prav nič težko nam ni. Zaradi tega nisem depresivna, ampak zjutraj z veseljem vstanem. Samo čas si je potrebno dobro organizirati, pa se da vse postoriti. Poleg tega, da se trudim biti dobra mamica in soproga, se spopadam še z drugimi težavami kot npr. biti tujec v neki državi, problem tujega jezika, navezovanje prijateljstev in pa pogosto me ob večerih čakajo, še družabne obveznosti, ki spadajo k moževemu poklicu.

Moram pa še priznati, da sem veliko bolj utrujena, kadar pridem na obisk v Slovenijo in sem tam kar naenkrat obkrožena s sorodniki, ki bi me radi malo razbremenili. Takrat bi nas vsaka babica rada imela le zase in vsaka bi rada ves čas pazila na svojega vnuka. Nasploh pa bi nam takrat rad vsakdo natrosil na tisoče »dobronamernih« nasvetov, kako je potrebno ravnati z dojenčkom, ki mu v tistem trenutku ne manjka prav nič razen malo miru.
Podobno zgodbo bi vam lahko povedale tudi druge mamice, ki živijo v tujini in imajo skoraj identične izkušnje kot jaz.

Pa lep pozdrav v Slovenijo!
Nataša

Pozdravljeni,

ker ne letam vsak dan po internetu, sem dans prebrala vaša pisma. Kot sem že v prvem pismu napisala sem vesela vseh vaših pisem. Upam, da pa mi dovolite, da dodam še nekaj k tistim, ki od mene pričakujejo odgovor in mogoče moje pojasnilo.

Če grem po vrsti.
Karmen Ker je študirala drugi letnik je med tednom bila v MB tako, da tudi takrat ni kaj dosti pomagala med vikendi-takrat se je učila. Drugi letnik ni nredila.

Alenka Napisala sem, da sem se naveličala dela v pisarni in kuhanja MEDTEM, ko ona poležava. Naj obrazložim rada opravljam svoje delo v pisarni med tednom, za vikende pa dodatno služim denar kot natakarice v kmetiji odprih vrat. Tako da moj delovni urnik zavzema 7 dni v tednu. Čeprav je moj oče podjetnik sem za denar ki mi ga je dal vedno morala delat.
Glede krivice pa le to, ko je mamica otroka prišla v našo hišo sem se jaz odselila v svoje stanovanje, da sta si brat in ona lahko uredila z vso našo pomočjo spalnico, dnevno sobo in otroško osbo.Kar sem storila rade volje. Tako da me po službi čaka moje stanovanje, ki ga moram spucat oprat perilo likat… In zakaj bi potem naj polek pisarniškega dela pospravljala še za njo?

Teja Glede moje pomoči otroku, ko se je otrok rodil in so ga odpeljali v MB mamica pa je ostala v drugi bolnišnici (razdalja cca 180km). Kakšen šok je bil za nas vse nebom opisovala, brat (s katerim se odlično razumeva) je bil na koncu jaz sem mu stala ob strani podnevi in ponoči, skupaj sva hodila v MB saj sva morala vsak dan peljat mleko…. Na preglede sem šla vedno zraven in še bom šla. Vedno smo vsi ponudili pomoč. Glede na bratovo delo. Kot sem že omenil dela do 16h popoldan. Ko se vrne domov pa se ukvarja z otrokom, kar mislim je boljše kot pa da bi še takrat začel čistit in posprvljat.
In na koncu glede moje družine kot sem že Alenki dodala, ko je ona prišla k nam sem se prostovoljno odselila, da sta si onadva lahko uredila svoje prostore (spalnica, dnevna in otroška soba). Z mojim fantom- moj fant jima je zastonj naredil parket in pobarval stene saj se s tem ukvarja dedek otroka pa je kupil ves material.To naj bi bilo darilo za vse tri. In glede zgražanja da je noseča, nihče se ni zgražal vsi smo se veselili otroka in jima pomagali, da sta si uredila gnezdece zase. Vsi smo nestrpno čakali otroka.
In še o tem da je z pametne družine, glede na to da je njen oče izjavil ko se je zgodil porod, in je imela carski rez… naj ga citiram “za to so krivi ti prokleti zdravniki, kaj si pa hodila vsak mesec da so ti rovali po cuci”. Naj dodam da njena mati ni hodila pri zadnjem otroku na preglede in niti ni povedala da je noseča, ko pa je hčerka to izvedela in jo hotela pregovorit da naj vendar obišče zdravnika je oče dodal da to ni potrebno saj oni nič nevejo. Tudi on še nima 50 let. Jo je postalo sram in se je takrat priselila k nam zaradi očeta. In glede njene “pameti” naj povem, da študira ekonomijo prvi letnik je ponavljala imela je narejenih le pol izpitov (takrat še ni živela pri nas). Ko je prišla k nam je hodila v drugi letnik med tednom je bila v MB tako, da tudi takrat ni pomagala v gospodinjstvu, saj se je za vikend ponavadi učila. Tudi drugega letnika ni naredila zmanjkali so ji trije izpiti.
In ko ji je moj oče dal predlog, da jo bo zaposlil da naj naredi tečaj kuhanja je dodala da on že nebo kuhala saj študira ekonomijo in bo ji to izpod časti.
Pa tudi ona sama je dodala, da njena družina zelo pametna- zato sem uporabila ta izraz.

Ne zgražamo si niti zaradi njenega študijo in prosim da se neboste zopet spravili na to da se je težko učiti, jaz ob delu tudi študiram in prvi letnik sem končala ob delu in sedaj grem v drugega ob delu. In mi uspeva.

Oprostite da sem napisala moje mnenje na vaše pripombe, in da sem zopet razlagala celo zgodbo, mislim da je ta forum in vsi ostali zato tu. (Toliko še glede obtožbe Nives da vse razlagam). Mislila sem pač da je forum zato tu, da se “pogovorimo”.

LEPO POZDRAVLJENI

Spoštovana Ali!
za začetek – tudi sama sem mama.

“Zanima me sledeče: ali je tudi tvoji materi v obdobju tvojega najnežnejšega otroštva kdo tako “rit spodnašal” (oprosti krepkemu izrazu), kot jo tvoja mama tebi? Lepo te prosim, saj nisi bolnik! In koliko časa ti bo mama še takole pomagala, revici ubogi? Kaj boš pa počela po zaključku porodniškega dopusta, ko bo treba spet v službo? Nisi edina mama na svetu in življenje se s porodom ne ustavi, postane bolj naporno in neznansko lepo.”Imam kar nekaj znank z otroki, pa še nisem slišala, da bi katera prve tri mesece samo spala….

Kljub primitivnim frazam ti vendarle odgovarjam… Tudi moji materi je moja babica vedno stala ob strani in tako je tudi danes… Moja mama mi bo, upam, čim dalj pomagala, ker se hvalabogu zelo dobro razumemo. Tudi sama bom, če bo le mogoče, pomagala svojim otrokom…To, česar me ti nesramno obtožuješ, nima nobene zveze z mojim odgovorom. Mimogrede… sem zelo aktivna, dopoldan v službi, z različnimi aktivnostmi pa tudi popoldan in zvečer… Govorim le o tem, da je mati PRVE MESECE – taka je moja izkušnja – lahko zelo utrujena… spala sem ko je spal otrok… Ljudje smo pa različni, kajne? Pač poznaš same mučenice, (nekatere imamo pa k sreči pozorne može, ki medtem ko brišemo tla, pospravljamo po dnevni sobi, igrajo z otrokom klavir, mu berejo… pa to še ne pomeni, da nas razvajajo …)

“Ali morda meniš, da dojenčka, malčka ne zanima, kaj mamica zanimivega počne v kuhinji, s čim pospravlja po dnevni sobi, kopalnici itd?
Moje izkušnje so take: hči sem nosila s seboj po stanovanju in medtem, ko sem recimo jaz kuhala, sem ji pripovedovala, kaj počnem; medtem, ko sem brisala tla je to počela tudi ona z majhno krpico (seveda zelo po svoje). Zelo sva se zabavali in še danes (5 let) mi z velikim veseljem pomaga. Nikoli ni popolnoma pospravljeno in dostikrat tudi zlikano ne, pa saj to sploh ni važno, a ne?
Seveda sva se igrali, veliko hodili na sprehode v Tivoli, brali in peli, vendar menim, da je tudi opazovanje mamice pri gospodinjskih delih lahko zabavno.”

Vidim, da ne veš, o čem govorim… Lahko si res ponosna, če je tvoja mesec ali dva stara deklica z brisala tla z majhno krpico (?)

“Tako kot nosečnost ni bolezen, tudi obdobje po porodu ni bolezensko stanje. Skrb za malčka (še posebej če ne mara spati, kot moja hči) je grozno naporna, vsaka pomoč je dobrodošla, vendar pa menim, da se veliko novodobnih mamic pusti prav nesramno razvajati in se obnašajo kot bolniki.
Dvomim, da bi se človeštvo obdržalo, ko bi ga sestavljale take mevžaste mamice….”

No, saj, k sreči, da imamo vsaj nekaj tako bistrih in plemenitih matron; se nam torej pretirane nežnosti ni bati…
Lep dan, Anita

Draga AnitaI,
ko mački stopiš na rep……..
“Kljub primitivnim frazam ti vendarle odgovarjam…”
Še enkrat sem prebrala moj zapis, pa žal v njem ne najdem ničesar, kar bi lahko ožigosali kot primitivno. Za uporabo krepkejšega izraza sem se vnaprej opravičila.
Ne bi rekla, da sem mučenec, sem pa mama v polnem pomenu besede, za svojega otroka, za katerega sva se zavestno odločila, (in naše gospodinjstvo)skrbiva oba z možem, kar mislim, da je prav.
Mogoče nisem pretirano bistra in plemenita, sploh pa sem daleč od tega, da bi mi rekli matrona, ha-ha. Moja hči pa bi verjetno takoj ovrgla tvojo domnevo, da nežnosti ne poznam……
“To, česar me ti nesramno obtožuješ, nima nobene zveze z mojim odgovorom.”
Očitno se nisva najbolje razumeli…..
Lp,Ali