V tem trenutku sem žalostna. Prav iskreno sem žalostna.

V tem trenutku se odvija “naše” srečanje in predavanje na LPP- ju. Vem, da nas je kar nekaj, ki smo ostali doma in nas ni zraven. (Nekateri ste poklicali telefonsko, drugi pišemo na forum … Neverjetne so te naše niti, ki nas povezujejo.) Mene je rahlo zvilo – nič resnejšega, upam.

Čutim pripadnost naši skupni “stvari” in vas pogrešam.
Dobro opravite, naši!

Mislim na vas!
Veronika