Pozdravljeni,

sicer tašča nima tako hudih težav s slabostjo, kljub vsemu pa po uvedbi morfija precej bruha in ji zelo pomaga ingver – ne v korenini, ampak narezan v kosih in mehak. Sem ga dobila v eni bio prodajalni.
Ampak kot rečeno gre pri tašči za slabost po zdravilih in ne zaradi zapore.

lp

Ingver ne pride v poštev, ker ga ne bi spravil dol, poje še samo kaj tekočega, par žlic. Njegova slabost je posledica bolezni, rak na želodcu pa metastaze po trebušni votlini, pljuča..Ne bi ga radi dali nazaj v bolnico, ampak prav ne veš več kako bi mu olajšali to da mu tako tišči skoz sline gor, pa potem to pljuva ven, saj hrane pa ne izbruha nobene, ni čudno ker tako malo poje.Več kot 4 tablete proti slabosti ni priporočljivo vzet, sedaj jemlje 4 torecane, nekaj časa je vredu potem pa se začnejo napadi slabosti..to je pravo mučenje, ne vem mogoče bi mu v bolnici s kakimi drugimi zdravili malo olajšali to trpljenje, po drugi strani pa bi ga radi še imeli doma..hudo je to res..

…sicer ne vem, če vam lahko pomaga, moj mož je zadnji mesec pil “pepsi” nekaj požirkov na dan, včasih je po njem tudi bruhal, vendar je govoril, da mu odleže, da ga potem ne tišči …..bil je v podobni situaciji…

Kaj pa elastomerska črpalka? V njo namešajo vsa zdravila, prejema jih pa v podkožje lepo ves čas. Tako se lahko znebi vseh zdravil, razen Nolpaze za želodec recimo. Vse proti slabosti in bolečinah bi pa v črpalki dobil. Dajte vprašat.

v bolnici mu ne bi mogli nič kaj pomagat..ko je tako daleč,žal ne morejo več narediti veliko…očetu je zdaj najpomembneje da je doma med ljubljenimi osebami,da mu stojite ob strani..to žal mora dati skozi..mi smo ko je bilo že tako daleč prosili Boga da ga odreši s čimmanj mukami..tudi on je vedno govoril zakaj še ne more umreti,da bi že rad umrl…drži se in bodi močna zanj!!!!!

pri nas so se obnesle tiste vatice ki jih namočiš v vodo in jih potem da v usta in “cuza” tekočino.ker ni bil sposoben niti požirka vode več popiti…in mrzla voda.ampak res mrzla iz hladilnika da jo je imel v ustih in da smo mu namakali ustnice…

Moj dragi atek je včeraj za vedno zaspal.Bog ga je po vseh prošnjah odrešil. Kako neznosno boleče je to, ampak raje trpim to bolečino, kot pa da bi še on trpel te grozne muke. Kako ga bom pogresala….

Moje sožalje!

Verjamem, da ga boste pogrešali, ampak gledati mučenje človeka in kkao mu bolezen jemlje vse, tudi ni človeško.

Stanje moje tašče pa je še vedno od normalnih dni do dnevov, ko ne pomaga ničesar. Kaj naj rečem, po vseh dodatnih preiskavah bolezen napreduje, ampak ne tako hitro kot so predvidevali in jo očitno čaka eno dolgo trpljenje. Namreč, poleg zlomljnih vretenc ima zdaj še patološki rlom ramena in tako si ne more pomagati niti z rokami.

lp

Iskreno sožaje!
Tudi sama sem čisto na koncu želela, da se vse konča, ker je bilo trpljenje preveliko, ampak bolečina zaradi izgube ostane še dolgo……..Držite se
LP

Moje iskreno sožalje!

Spremljala sem vaše izpovedi trpljenja v skrbi za očeta, kjer ste bili nemočni. Besed tolažbe tu ni.

Popolnoma vas razumem, tudi sama sem dala skozi strašno trpljenje, ko je ta prekleti rak dobesedno požrl mojega ljubljenega moža. Težak boj je izgubil leto po odkritju diagnoze. Na IO so mu 2 tedna po tem (ob moji prisotnosti), po nekajminutnem pogovoru, brez da bi karkoli v tem smislu vprašal, rekli: “imate še mesec do dva življenja, toliko da uredite formalnosti ……….” – Grozno!!! In potem smo se borili na vse načine, ki so nam bili dosegljivi, vendar več kot toliko ni šlo ….. – Pred tem je bil zelo aktiven, se ukvarjal s športom ………., nikoli pil, kadil, zdravo živel …. Sedaj sem sama pol leta in mi je zelo, zelo hudo ……….., še vedno ne dojamem dokončne izgube, pogrešam ga vedno bolj, boli, neizmerno boli ………………..

Draga gospa, čeprav dobro vem, da je in bo še zelo hudo, vam želim, da bi izgubo očeta prenašali z manj bolečinami, kot jih imam sama za možem in da bi našli svoj mir, ki ga jaz žal ne morem ………….

Lepo vas pozdravljam,

Iskreno sožalje.

Tako mi je žal vseh vas, ki se soočate s takimi bolečinami……

Topel objem….

ISKRENO SOŽALJE…

TUDI MI SMO NA KONCU ŽE PROSILI BOGA NAJ GA ODREŠI,KO PRI 36 STOPINJAH SREDI POLETJA NI MOGEL NAREDITI NITI POŽIRKA VODE VEČ..IN KO JE JOKAL DA BI SE RAD ŽE REŠIL…TEGA NIKOLI NE BOM POZABILA…TOLAŽIM SE S TEM,DA VSAJ NE TRPI VEČ…
VSAJ ON NE….IN DA GA NEKOČ SPET SREČAM,OBJAMEM IN POVEM KAKO ZELO SEM GA POGREŠALA 🙁

BODITE MOČNI,TO BI SI TUDI VAŠ OČE ŽELEL,ČEPRAV VEM DA JE TEŽKO…

Hvala vsem za izrečena sožalja. Včeraj smo poslovili od njega na pokopališču…vem da je bil ob meni…boli pa tako neznosno..in solze ne usahnejo..samo ati, da ti več ne trpiš, raje trpim sama to bolečino…saj enkrat bova ponovno skupaj..z mojim zlatim atijem.

Ta tema je sicer že starejša, ampak tudi naša tašča, o kateri sem pisala in delila izkušnje, nas je prevčerajšnjim zapustila. Vmes se ji je stanje malce popravilo, potem pa v 14-ih dneh tako drastično poslabšalo, še vseeno pa so ji zdravniki še dali 2 tedna do 1 meseca. No, zaspala je še isti večer.
Glede na bolečine, ki jih je trpela prej, je bil zaključek miren in spokojen, praktično brez dodatnih protibolečinskih sredstev (razen obliža).

Lep pozdrav

Mojca, iskreno sožalje.

Tako hudo mi je ko prebiram vse te srce parajoče zgodbe. Pri vsaki novi upam, da bom naletela na kakšno s srečnim koncem, da bi mi vlilo vsaj malo optimizma v tole naše upanje pri mojem možu… pa je ni in ni…. kako prekleto težko je igrati heroja in vzdrževati pozitivo v domu kjer kraljuje ta prekleti rak!!

Hvala, da si delila svojo izkušnjo z nami.
Vse dobro naprej in topel objem….

Danes prvič pišem na formu. Sem v stiski. Moja moja prijateljica izgublja moč v bitki z z rakom. Iščem načine kako ji vzpodbudIti voljo, da bi zmagala v bitki z njim. Težave so se začele pojavljati že kako leto nazaj. Marca 2012 je šla je k zdravniku, ki jo je poslal na gastroskopijo in vse nadaljne raziskave, Maja 2011 so ji sporočili, da raka lahko izključilo. Ker je kljub temu še naprej izgubljala kilogame in ker je bilio njeno počutje iz dneva v dan slabše, se je ponovno odločila gastroskopijo. Rezultati so bili šokantntni. Rak želodca v napredovani fazi (oktober 2011). Januarja 2012 so ji izrezali kompletni želodec. Po opreraciji želodca so jo poslali na ˝kao˝preventivno kemoterapijo in obsevanje, ki ju je dokaj uspešno prestala. Šla v toplice in bila v super formi. Potem so je avgusta pojavile težave. Diagnoza: vnetje črevesja in spremembe na jajčnikih. Poslali so jo na operacijo ajčnikov, po kateri je šlo vse navzdol. Še pred tem so ji opravili PTC, ki ni pokazal nobenih sprememb (da ni nikljer nobenih metastaz) Danes ne more jesti, ne more normalno dovajati blata, je na umetni hrani, ima 34 kg. metastaze po trebušni votliini!! Kaj storiti?????? Ne želim je izgubiti!!!!! Kako ji pomagati???? Stara je 45 let. Ima dva nedorasla otroka¨!!! Halo!!!” Ima močno voljo do življenja, ki počasni usiha. Ne vem. kako bi se jaz počutila na njenem mestu, a upam, da bi tudi meni kdo pomagal poiskati moč. da premagam težave.
Verjamem v moč pozitivnega mišljenja, samo ne vem, kako naj to prenesem nanjo. Da bo ona to sprejela. Res jo imam rada in rada bi bi pomagala. da bolezen premaga!

Samo bodi z njo, poslušaj jo, bodi ji v oporo, povej ji da jo imaš rada.

eli_,
ta stavek ste mi vzela iz ust…popolnoma se strinjam z vami.

lp

žal mi je da mora tudi tvoja prijateljica skozi to trplenje 🙁

edini logičen odgovor kako to da niso odkrili pri gastroskopiji raka je ta,da se je rak začel zunaj želodca,na zunanji steni in zato pri gastro ni bilo vidnih sprememb v zgodnji fazi.Tako je bilo pri mojem dedku.ko pa so ga odkrili,je bil že vsepovsod…

točno to..bodi ob njej,čimveč se pogovarjaj z njo…zagotovo jo najbolj skrbi kaj bo z otrokoma.če boš zmogla da jima boš pomagala skozi odraščanje in jima vsaj malo v uteho to povej prijateljici.zagotovo ji bo to največ pomenilo,če bo vedela da se lahko otroka tudi kdaj na tebe obrneta če bosta v stiski…

bodi močna..za tvojo prijateljico!!!

vse dobro…