Pozdravljeni!
Pred dvem mesecema so mi postavili diagnozo in so me za silo pokrpali, tako da bom lahko naprej sperjemala kemoterapijo. Do sedaj sem bolj ali manj čepela v bolnici, zato ni bilo možnosti brskati za informacijami. Prosila bi za pomoč oziroma za odgovor na naslednji vprašanji. Ali obstaja skupina za samopomoč le za oblolele za rakom na dojki – kajti le to sem uspela odkriti- ali obstaja morebiti tudi kakšna druga skupina, ki zajema tudi druge bolnike z rakom?
Še mnogo važnejše vprašanje pa imam v zvezi z otroci; ali obstaja kakšna skupina, kjer se lahko med seboj družijo in pogovarjajo otroci oziroma mladostniki, ki jih bolezen staršev prizadene bolj kot si je to mogoče predstavljati?
Namreč ugotavljam, da kljub nenehnim pogovorom z otrokom (13 let) je v njem toliko strahu, da bo ostal sam (enoroditeljska družina), da bi mu lahko precej pomagal pogovor z vrstniki, ki so ali so bili v podobni situaciji.
Hvala, Eva iz Ljubljane.

Spoštovana Eva!

Najprej vas lepo pozdravljam. Stara se 23 let. Moja mamice je pred 12 letI prebolelela raka na dojki. Poznam veliko ljudi,, tudi otrok, ki imajo raka na vseh področjih. Rada bi vam povedala, da teh skupin sicer ne poznam, sem pa vaši hčerki ali sinu pripravljena pomagati. Lahko se pogovarjava o teh stvareh, lahko tudi ne vendar želim mu olajšati to muko. Sama sem že dala veliko tega skozi in vem kako se počutui in kako mu je. Imam tudi mnogo prijateljev, ki so sami imeli raka in sem se pogovarjala z njihovimi družinami, starši in sorodniki. Če želite se mi oglasite preko foruma in se lahko dogovoriva vnaprej.

Lepo vas pozdravljam

METKA

Draga Eva!

Tako kot vam svetuje Metka – izkoristite internet! Spoznajte podobne ljudi in stopite z njimi v stik vsaj preko elektronske pošte. Tukaj je že takšen prostor, kjer je to mogoče, izmenjajte si elektronske naslove. Če se vzpostavi zaupanje in imate o kom pozitiven vtis, pa se lahko tudi kasneje sestanete v živo.

V Sloveniji je praviloma bolnikov z enim tipom raka premalo, da bi se oblikovale posamezne skupine v manjših mestih. Upam, da se bo javil še kdo s kakšnim predlogom!

Irena

Eva, nujno mi piši na mail.
Sama namreč hodim v prijetno manjšo skupinico, ki meni in podobnim zelo, zelo pomaga (tudi jaz sem onkološki bolnik in imam tri otroke…).
Res ZELO vredu.
Tudi v zvezi z otroci se lahko pogovoriš.

Poizkusiti ni greh, že če greš enkrat samkrat, lahko vidiš. če ti “leže na dušo” ali ne. Odločitev je itak tvoja. Vsekakor poizkusi
Piši mi (zgoraj levo imaš moj mail)!

Hvala za odgovore, vendar ne uspem priti do vaših e-naslovov, ker mi računalnik ponudi program outlook express, katerega povezava zahteva cel kup informacij, ki jih jaz ne poznam. Zato sem tokrat pripisala svoj e-naslov, če mogoče vi pridete lažje do mojega naslova. Vesela bom vaše pošte.
Eva

Eva, pisala sem ti na tvoj mail, ča pa ga ne dobiš, ga navajam še tule:
[email protected]
Piši.
Lep pozdrav.