RAK pRSI tiste ki ste prebolele
Če imaš kemoterapijo, se lahko zgodi, da ti izpadejo vsi ali večina las. Odvisno od vrste kemoterapije – lahko da tudi nič ne izpade. O tem je dobro povprašati zdravnika ob začetku kemoterapije, da si greš, če je treba, pravočasno priskrbet lasuljo – preden se začne izpadanje. Običajno lasje začnejo na veliko leteti dol po treh tednih od prve doze kemoterapije. Po koncu kemoterapije se ti zdi, da bi morali že rasti, pa ni še nič. Ampak potem pa res zrastejo:) Prvič sem se to šla pri svojih 28 letih, drugič pri 41. Zdaj imam spet zelo goste lase, vse frizerke mi jih redčijo, da lahko oblikujejo frizuro:)
Sicer pa so terapije lahko zelo različne, zravniki jih določijo glede na tip raka (ni samo en, jih je veliko). Tako da način, kako so mene zdravili, ni pravilo, ki bi veljalo za koga drugega. Če pobrskaš po tem forumu z iskalnikom, boš našel popisanih zelo veliko izkušenj pacientk z rakom dojke. Mislim, da je ena zelo obširna tema z naslovom ‘Invazivni duktalni karcinom’.
Zakaj te pa to zanima – ali je zbolel kdo v tvoji družini ali kar iz radovednosti?
Nič naj te ne bo strah le dosledna moraš biti v samopregledovanju in se redno kontrolirati pri ginekologu. Pa tudi sama se lahko odpraviš na kak UZ pregled, ker si za mamografijo verjetno premlada.
Mislim, da je zelo modro, da bi začela s pregledi, če jih še nisi imela. Pa samopregleduj se, ker sama najbolje poznaš svoje telo in bi lahko še najhitreje opazila morebitne spremembe.
Pa resnično se ne rabiš bati saj boš z rednimi pregledi preprečila morebiten pojav bolezni.
Lp
Z rednimi pregledi seveda ne moreš preprečiti morebitnega pojava bolezni. Lahko pa redni pregledi prispevajo k temu, da bolezen, če se pojavi, zgodaj odkrijejo in jo tudi zgodaj pozdravijo, s čemer imaš mnogo večje možnosti za popolno ozdravitev.
O dednosti raka dojke so delali že kar nekaj raziskav. Gotovo boš o tem našla veliko na netu napisanega. Kolikor jaz razumem ugotovitve teh raziskav, so prišli do tega, da imajo ženske, ki imajo okvarjen en ali oba od dveh genov, mislim da se jima reče BRCA-1 in BRCA-2, večjo statistično možnost, da obolijo za rakom dojke, kot pa ženske, ki te okvare genov nimajo. To pa ne pomeni, da bodo vse ženske, ki imajo to okvaro, zbolele za rakom. In tudi ne pomeni, da ženska, ki te okvare nima, za rakom ne bo zbolela. Rak dojke sam po sebi ni deden. Je pa lahko dedna ta genska okvara. Pod določenimi pogoji je možno, da te na Onkološkem inštitutu preiščejo in ugotovijo, če imaš ali nimaš to okvaro dednega materiala.
Meni so to preiskavo že omenjali. A ker ne vem, kaj bi sploh pridobila, če bi vedela, kako je s temi mojimi geni, se zanjo nisem odločila. Če genske okvare nimam, lahko vseeno zbolim za rakom dojke, saj sem za to boleznijo zbolela že dvakrat in je seveda možno, da bom še kdaj. Če pa gensko okvaro imam, bom pa vedela, da imam večjo statistično verjetnost, da za rakom dojke zbolim, ampak glede na to, da sem že dvakrat zbolela, že tako ali tako vem, da lahko za tem zbolim. Zakaj bi se torej s to statistiko ubadala? V vsakem primeru se dobro zavedam, da moram biti ves čas pozorna na znamenja pojava bolezni. In da moram čim bolj uživati življenje:) To dvoje oboje priporočam tudi tebi. Škoda je zapravljati svoje življenje z gojenjem strahov pred neko boleznijo, ki je morda sploh nikoli ne bo.
Moja mama je imela rak prsi pri 47ih,pa še enkrat pri 57ih, njena mama pa ne. Jaz imam 30, ga nimam, me pa določene dni v mesecu boli leva dojka točno na dveh mestih, kjer je mama imela 2x raka. Na sredini, za bradavico in ob strani dojke proti pazuhi. Njej so na teh mestih 2x našli nekaj preden so ji odstranili. In tudi mene je strah matjaž. Ne morem pa reči da to ni tudi od menstruacijskega cikla, ker imam m neredno.