rak prostate
Glede čaja in raka prostate
Dejstvo je, da se čaj (zeleni, črni) ne uporablja za zdravljenje raka prostate.
Referenca na to temo je v znanstvenem, strokovnem smislu, ameriški nacionalni inštutut za raka (National Cancer Institute pri NIH); kjer je na temo čaja in preprečavanja raka na splošno in tudi raka prostate tale spletna stran, kjer so povzete raziskave, ki povzemajo to problematiko, tudi v zvezi z rakom prostate: http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/prevention/tea To je uradno mnenje, lahko bi rekli, za katerim stoji zahodna znanost. Kaj pa bo prinesla prihodnost – torej ali bodo iz ekstraktov čaja kdaj razvili morda celo zdravilo za raka prostate, ni mogoče napovedati. Zaenkrat ga še ni, zdi se, da čaj deluje ugodno (za razliko na primer od previsokih odmerkov vitamina E). Opozoril pa bi, da se večkrat izkaže (na primeru vitamina E ali selena), da je hipoteza predvidela ugoden učinek nekega prehranskega dopolnila na rak prostate, potem pa je raziskava, kjer so uporabili nekoliko višji odmerek, da bi dosegli učinek, pokazala ravno nasprotno – slabšo, hujšo in več bolezni pri tistih, ki so prehransko dopolnilo jemali.
Če poskusim delno povzeti uradne ameriške smernice na to temo.
Čaj je ena najstarejših in najpopularnejših pijač v svetu. Črni čaj predstavlja 75% porabe, predvsem v Evropi in ZDA; Kitajska in Japonska porabita več zelenega čaja, druge vrste, na primer beli čaj, se uporabljajo redkeje.
Čaj vsebuje polifenole, posebej katehine, ki so antioksidanti in bi lahko vplivali na preprečevanje ali zdravljenje raka. Raziskave dosedaj na ljudeh so pokazale mešane rezultate, zato ameriški nacionalni inštitut za raka ne priporoča uživanja čaja za zmanjšanje tveganja katerekoli vrste raka.
V laboratoriju, če imate izolirano celično linijo raka prostate, jo je relativno lahko ubiti in številne kemične snovi to z uspehom naredijo. Kako preiti iz laboratorija na ljudi pa zaenkrat za večino kemičnih snovi, tudi tistih, ki so jih izolirali iz čaja ali jih sintetizirali z vzgledom snovi iz zelenega čaja, pa zaenkrat ostaja odprto in še nerešeno vprašanje. Seveda pa je v prihodnosti mogoče marsikaj.
Skratka, zaenkrat se zdi, da uživanje zelenega čaja v zmernih količinah ne škodi pri raku prostate in raziskave s polifenolom E (ekstrahiranim iz zelenega čaja) so v teku, vendar ena zadnjih, izvedena v ZDA, ni ravno optimistična (Cancer Prev Res (Phila). 2011 Nov 1. Randomized, Double-blind, Placebo Controlled Trial of Polyphenon E in Prostate Cancer Patients before Prostatectomy: Evaluation of Potential Chemopreventive Activities. Nguyen MM, et al – http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22044694).
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni.
Ponovno se vam oglašam, da vam povem da se stanje po operaciji prostate, ki jo je imel mož v začetku septembera ni veliko spremenilo (mož je star 51 let). Urin mu še vedno uhaja, porabi po 3 plenice dnevno. Vodo zadrži, če počiva, če hodi ali dvigne kakšen predmet (ok. 6 kg) se mu voda, kar polije. Redno dela keglove vaje. Kakšne fizioterapije so to: elektrostimulacije, magnetoterapija. Tudi z erekcijo ni nič, čeprav se oba trudiva. Dva meseca je redno vsak večer vzel po četrt viagre, sedaj nič več. Prosim še za kakšen nasvet. Kontrolo pri zdravniku(urologu) ima februarja 2012. Ali je smiselno, da bi odšel v zdravilišče Dobrna na lastne stroške, da bi mu izvajali kakšne terapije. Danes se mu tudi zaključi bolniška, ne vem kako bo on lahko delal v službi, saj ima pretežno fizično delo.
Lep pozdrav.
Spoštovani!
Glede uhajanja vode je sicer smiselno, da nadaljuje z vajami – upam da mu je urolog pokazal, kako naj jih dela, smiselna je elektrostimulacija (elektrodo si vstavi v rektum – podobno kot TENS in ista elektroda kot stimulacija pri ženski inkontinenci (le da si ženske elektrodo vstavljajo v vagino)). Smiselna je elektrostimulacija npr. 1x dnevno vsaj teden dni – pomaga tudi pri učenju pravilnega krčenja mišic medeničnega dna. Načeloma bi vam pri tem moral pomagati tisti, ki vas je operiral.
Glede magnetoterapije sem bolj skeptičen – v glavnem sedite na “magnetnem stolu” ali pa ležite na “magnetni blazini” – terapije pač – vsekakor velja poskusiti.
Rehabilitacijo v Dobrni vsaj za teden dni svetujem sam vsakemu mojemu bolniku – to je edino zdravilišče, kjer so posebej specializirano za to, da učijo moške po RRP držati vodo – učijo jih kako je prav stiskati mišice, katere mišice in jim pomagajo s fizioterapevtskimi metodami. Večini bolnikov to zelo pomaga pri rehabilitaciji. Ne morete pa od fizioterapije pričakovati čudežev. Če je rak pozdravljen in potrebuje 9 mesecev po operaciji še več kot 1 vložek dnevno, naj se obrne svojega urologa za dodatno/dodatne operacije, s katerimi se popravlja uhajanje vode. Najprej se najbrž v vašem primeru poskusi z operacijo, kjer se sečnica “pritisne” od spodaj (podobno kot ženski TVT), če pa to ne gre je mogoče edinole v KC Ljubljana dobiti tudi umetni sfinkter – vendar glede na vaše poročilo pri vašem najbrž ne gre za tako hudo inkontinenco in bo suspenzija uretre zadostovala.
Glede erekcije – tablete pomagajo zgolj, če so živci ohranjeni, tablete le ojačajo erekcijo. Če so živci, ki gredo preko prostate v penis odstranjeni skupaj s prostato, ni mogoče, da bi tablete, ki so danes na tržišču (v prihodnosti verjetno bodo tudi take, so že v kliničnem preizkušanju na živalih), pomagale. Torej si preprosto vbrizga Caverject pred odnosom v penis. Prednost injekcije je (trenutno še, vprašanje kako dolgo), da se da dobiti na zeleni recept (torej gre v breme zavarovalnice). Predpisuje jo osebni zdravnik – seveda potem, ko je prvič urolog bolnika poučil kako si to aplicira, na kaj mora paziti in je osebnega zdravnika o tem pooblastil.
Če zaradi uhajanja vode ne more delati – je tako hudo – ga bo pač osebni zdravnik nujno napotil k urologu ki bo se do tega (delazmožnosti) moral opredeliti.
Skratka – nekaj dni Dobrne vsekakor svetujem, pa potem nadaljevati z vajami, tudi injekcije Caverjecta vsekakor – ampak previdno in po navodilih (praviloma operaterja, če pa z njim ni dobrega kontakta pa pač drugega urologa) in če bo po 9 mesecih od op še potreboval več od 1-2 vložkov dnevno pač nadaljne operacije, kot je to običajno. Upam da je PSA 0.0 – da je rak pod kontrolo – to pa je pri vsem skupaj še posebej ključno vprašanje.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani,
moj oče je star 68 let. Bil je na biopsiji prostate in je prejel naslednji izvid:
Prostata, desni in levi reženj, igelna biopsija, 1-8: Adenokarcinom prostate, Gleason 3+4 = 7/10.
Tumor prerašča stebričke št. 5,6 7 in 8. Prisotna je prostatična intraepitelna neoplazija visoke stopnje (PIN visoke stopnje). Pregled ima 4.3.2013. Prosim vas za odgovor, kaj to pomeni,oz. katere vrste terapija pride v poštev.
Za odgovor sevam vnaprej zahvaljujem.
Lep pozdrav
Spoštovani!
Za kakršenkoli resen odgovor, je preko spleta vedno premalo podatkov – človeka je treba videti, se z njim (in po možnosti svojci) pogovoriti, potem pa se da svetovati. Zato obstaja drugo mnenje… Odločiti se mora vedno sam.
Manjka med drugim podatek o vrednosti PSA – če predpostavimo, da je ta manj od 10 in da je bolnik sicer zdrav, z dobro kondicijo in pričakovanim preživetjem več kot 10 let, potem lahko rečem, da ima možnosti za vse vrste zdravljenja in da je Gleason 7 (najmanj (najboljše) je 6, najslabše je 10) taka vrsta raka, da se običajno odločimo za aktivno zdravljenje, opazovanje in odlaganje ni na mestu, to je že kar zelo resna stvar – več stebričkov – cela polovica prostate je prerasla z rakom Gleason 7!
Verjetno (odvisno od PSA) tudi še ni “vse zamujeno”, se pravi ne pride v poštev samo hormonsko zdravljenje – možno je, da je rak še omejen na prostato, torej je še smiselno poskusiti z zdravljenjem z namenom ozdravitve – to pa sta operacija ali obsevanje. Obsevanje ima kratkoročno manj stranskih učinkov, vendar pusti prostato v telesu, večje je tveganje, da bo rak čez leta napredoval. Možnost popolne ozdravitve da le operacija (radikalna prostatektomija), vendar ta pomeni večjo obremenitev kratkoročno, rizik takojšnjega uhajanja urina, skoraj zagotovo ne bo več spontane erekcije (pri tako hudem raku, kot opisujete, je pri operaciji potrebno odstraniti vsaj en živčno-žilni snop in opraviti limfadenektomijo).
Ob operaciji ni treba hormonske terapije, ob obsevanju je vedno zraven tudi hormonsko zdravljenje (kemična kastracija ali antiandrogen) vsaj za leto dni. Če se obseva, potem radikalna operacija običajno več ne pride v poštev, obratno pa je vedno mogoče – se pravi če raka ni moč v celoti odstraniti z operacijo, sledi še obsevanje.
Skratka – če je sposoben za radikalno prostatektomijo z limfadenektomijo je to vsekakor prvi izbor, omogoča najdaljše preživetje, nudi tudi možnost ozdravitve (cca. 50%). 53% pa je verjetnosti, da bo tudi po radikalni operaciji v roku 4 let potrebno še dodatno obsevanje ter hormonsko zdravljenje.
Pozdravljeni, zahvaljujem se vam za hiter in izčrpen odgovor. Vrednost PSA ima 8,77, prosti 2,53 -razmerje 0,28, volumen postate je 39 ccm, prostata je omejena, sktrukurno sploščene homogene strukture, v prehodni zoni posebej z desne strani vidni drobni prostatoliti, semenske vezikule b.p.. Naredili so mu UZ vodeno biopsijo prostate, odvzeli vzorce tkiva iz vsakega lobusa 4, skupaj 8. Oče nima nobenih težav, preglede je opravljal preventivno cca enkrat letno, sicer pa je v dobri kondiciji in zelo vitalen. Se zdravo prehranjuje, je suh, veliko giba, ne kadi, alkohol uživa zmerno, le deci vina po kosilu. Res nevem zakaj pride do tega? Mislite, da je potrebno urgirati pred 4.3.2013, ko je naročen na kontolni pregled?
Hvala in lep pozdrav
Spoštovani!
Kaj povzroča raka? Ja to je vprašanje za Nobelovo nagrado. Če bi to vedel, ne bi odgovarjal tukaj.
Menim, da je predviden datum pregleda primeren. Predlagam, da skrbi za dobro kondicijo, veliko hodi, optimizira svoje splošno zdravstveno stanje. Če obiskuje kakšnega drugega specialista (npr. kardiologa ali pulmologa) se lahko z njima posvetuje oziroma dobi pisno mnenje, ali je sposoben za operacijo (da bo tako pripravljen, če mu jo bodo ponudili).
Spoštovani!
O prehrani v zvezi s prostato so napisane knjige. Ampak načelno v primeru že ugotovljenega raka, kjer čakamo na odločitev o morebitni radikalni operaciji je smiselno uživati raznovrstno bogato hrano, da je organizem v čimboljši kondiciji ter skrbeti za to, da se ne zredi oziroma če ima previsoko telesno težo, da poskusi nekoliko zmanjšati obseg trebuha da tako olajša operacijo, pri čemer seveda ne sme stradati: okrevanje po operaciji je boljše, več ko ima bolnik mišič in boljšo kondicijo.
Sicer pa je za prostato dobro: paradižnik, sonce (škodljivo za kožo, koristno za prostato), grozdje (v obliki vina, če se pretirava, škodljivo za jetra), ribe…
Spoštovani,
oče (64 let) je bil pred dvema letoma operiran z radikalno prostatektomijo. Sprva laparoskopsko operacijo je zaradi zapletov s krvavitvami čez mesec dni dopolnila še klasična operacija. Operacija je bila uspešna, spremljanje PSA v nadaljevanju normalno, skratka leto in pol po operaciji se je zdel poseg uspešno zaključen … ko so nastopile urološke težave.
Zaradi zapiranja vode je bil po letu in pol izveden TUR anastomoze, Operacija in postoperativni potek sta bila brez problema, vendar se že po 4-5 mesecih ponovno pojavijo težave zapiranja vode oz. ponovne zoožitve uretrovezikalne anastomoze (tanek curek, zapora urina, pekoče mikcije, brez krvave vode). Sledi ponoven TUR operativni poseg. Po dveh mesecih se zadeva ponovi in se izveden ponoven TUR operativni poseg. Vse operacije potekajo brez zapletov (koščki čvrstega fibroznega brez tumorske rašče). Po mesecu dne se ponovno pojavi zaprtje vode, ki ga preseže s (ponovno) vstavitvijo urinskega katetra. Po njegovi odstranitvi, normalnem uriniranju, se že isti dan v večernih urah ponovno pojavi težava z uriniranjem … in ponovno se v bolnišnici vstavi urinski kateter, tokrat za 5 tednov…
Sprašujemo se, kaj storiti? V šestih mesecih so bili izvedene že 3 TUR operacije. Razumemo možnost nastanka pooperativnih zarastlin, vendar s takšno pogostostjo? Obenem težava z zapiranjem vode ostaja oz. očitno postaja celo neodvisna od zarastlin (časovnica se je skrčila na nekaj tednov oz. celo en dan) … Bo 5 tedenska vstavitev katetra pripomogla k ozdravitvi? Kako se spopasti s to težavo v želji po normalnem življenju brez katetra?
Najlepša hvala za Vaše mnenje in pomoč,
Spoštovani!
Žal se opisan zaplet pojavlja ne glede na način operacije v malem številu bolnikov pri radikalni operaciji prostate, manj kot v 1% primerov, vendar ta zaplet ostaja, ne moremo ga povsem odstraniti niti žal pri nekaterih bolnikih zadovoljivo dokončno rešiti.
Če je PSA 0.0, se pravi če je rak pod kontrolo, pa je vseeno smiselno poskušati in poiskati rešitev, s katero bo lahko bolnik kolikor-toliko normalno živel. Jasno je, da optimalne rešitve ni, rešitve se razlikujejo glede na potrebe in zahteve posameznika.
Prva rešitev, ki pride na pamet, je samokateterizacija s hidrofilnimi kateteri (Easycat podjetja Coloplast). Se pravi, nauči se sam vstavljati kateter za enkratno uporabo in si tako sam vzdržuje odprto pot: umije si roke, cevko vzame iz ovoja, jo navlaži, počaka 30 sekund, vstavi v sečnico, počaka minuto, jo dostrani in vrže v koš. Kako pogosto mora to početi (3 x dnevno ali 3 x tedensko ali 1x mesečno) je odvisno od stanja zožitve. Tako si sam širi zožitev, se sam “bužira”, kot pravimo. Nekateri ostanejo pri tej rešitvi dolgoročno, katetra predpisuje osebni zdravnik na zavarovanje (morajo biti prednamazani hidrofilni, Easycat ali Speedycat). Coloplast ponuja tudi “polne” katetre – se pravi zaprto cevko za enkratno uporabo, ki je namenjena samo temu – samodilatacijam.
Če ne drugega, s samodilatacijo prebrodimo nek čas do poskusa kakšne trajnejše rešitve.
Samokateterizira se lahko med posameznimi transuretralnimi resekcijami, pri čemer bi čakali da se “brazgotina stabilizira”.
O možnosti stentov (npr. Memokath) v praksi nimam izkušenj, so dragi (nekaj tisoč eur), uspeh je vprašljiv.
Možno je poskusiti s Tierschem na katetru (poskus endoskopskega reševanja problema, kateter spet 1 mesec), vendar so taki primeri izjemno redki, zato so izkušnje zelo majhne.
“Radikalna rešitev”, ki pa ni nujno, da uspe, je nova anastomoza in če je ta stabilna, ker pride zelo verjetno pri tem do popolne inkontinence, vstavitev umetnega sfinktra. Umetni sfinkter v Slo vstavljajo samo trije urologi v UKC Ljubljana (ovira je cena sfinktra, cca. 10.000 eur, pogosto so potrebne reoperacije, popravila…, druge bolnišnice si tega pač ne morejo privoščiti, zavarovalnica pa tega ne plača posebej).
Skratka, če je stanje 4 mesece po TUR strikture anastomoze zadovoljivo, je gotovo smiselno poskusititi s samodilatacijo. Za kaj več pa odvisno od marsičesa – stanja bolnika, stanja njegovega mehurja, kapacitete mehurja…
Spoštovani!
S tako malo podatki, kot ste postavili vprašanje, ne morete pričakovati obsežnega odgovora.
Kopičenje izotopa na scintigrafiji skeleta lahko pomeni zasevke raka prostate ali pa degenerativne spremembe. Ali je smiselno opraviti dodatne preiskave, da se loči med tema dvema možnostima ali pa se privzame, da gre za metastatski rak prostate, se odloča na osnovi poznavanja celotne “slike” – starost bolnika, druge bolezni, PSA, izvid biopsije, možnosti zdravljenja…
Spoštovani!
Še vedno ne vemo, o kako starem moškem in v kakšni fizični kondiciji ter s kakšnimi pridruženimi boleznimi (katera zdravila jemlje) se pogovarjamo.Tudi ni natančno zapisano, ali je v enem stebričku Gleason 7, v enem 8 in v enem 9 – se pravi skupaj 3 rakavi stebrički ali kako drugače, koliko je bilo vseh stebričkov, ali so vsi povsem prerasli z rakom… Izvid je sicer slab, vendar ni najslabši (najslabše je Gleason 10), PSA je zelo visok, ni pa npr. prek 100…
Če je povprečno zdrav in mlajši od 75 let je povsem mogoče, da dodatne preiskave ne bodo potrdile zasevka v hrbtenici. Sploh, če bo preiskava RTG slika. Če bi hoteli res najti zasevek, je dosti bolj občutljiva preiskava magnetna resonanca tega predela (MR) ali pa PET/CT s holinom. Vendar bi ga potrditev zasevka prikrajšala za lokalno zdravljenje. Mnenja so deljena, sam sem med tistimi, ki menimo, da je smiselno odstraniti ali obsevati vir zasevkov, se pravi da je tudi pri raku prostate včasih smiselna oziroma koristna citoredukcija. Tega pa ne bo dobil (eventuelno paliativno obsevanje, vendar težko), če se zasevek potrdi – zato se zdi RTG slika tega predela vsekakor dobra varianta.
Če torej zasevka ne bo potrjenega, je zaradi visoke rizičnosti smiselno doseči eno od vrst lokalnega zdravljenja (obsevanje ali operacijo) – čeprav ne s ciljem ozdravitve – za to je pri takem raku malo možnosti, pač pa s ciljem maksimalne mogoče lokalne kontrole bolezni in podaljšanja preživetja. Zelo verjetno (odvisno seveda od izvida) pa bo tudi po lokalnem zdravljenju (operaciji) na trajni hormonski terapiji; v primeru obsevanja pa je hormonsko zdravljenje v vsakem primeru zraven.
Pozdravljeni, 73 letni tast je zbolel za rakom prostate. Posredujem izvid: izhodna PSA 10.69, biopsija -pozitivni 4 od 10 odvzemkov. GS 9 (4+5). Digitorektalno stadij ni opredeljen. Opravljena tudi scintigrafija skeleta, ki pokaže jsano kopičenje radiofarmaka v korpusu strnuma levo in desni sednici-najverjetneje metastazi. CT priskava pokaže na sternumu levo najbolj vidno področje ortoskleroze velikosti 12x9x9mm (osteoblastni zasevek). CT medenice:področje nežnejše osteokleroze, premer 22mm je tudi v desni sednici (meidano verjetno zasevek). Bilo je pdoano mnenje, da gospod ni kandidat za radikalno prostatoktomijo, tudi ni smiselno obsevalno zdravljenje. Prečel ej prejemati hormosnsko terapijo Casodex 15mg in dobil je inekcijo Zoladex.
Moje vprašanje je-ali je samo hormonsko zdravljenje dovolj, oz. za koliko časa takšno zdravljenje ustavi rast rakavih celic? Kakšna je prognoza poteka bolezni? Hvala.
Spoštovani!
Casodex ni 15 mg ampak 50 ali 150 mg.
S hormonskim zdravljenjem je pričakovati, da bo PSA upadel. Bolj bo upadel, boljša je prognoza – dalj časa bo do povnovenga naraščanja PSA. Ker so že dokazani zasevki v kosteh, je smiselno dodati še Zometo 1x mesečno do dve leti (če so ledvica v redu), zraven še vitamin D.
Dokler bo PSA upadal oziroma ne bo naraščal, je to vse. Ko bo pa PSA začel naraščati (upajte, da nikoli, v praksi je to lahko npr. leto do dve, za konkretnega bolnika nikoli ne moremo napovedati, kako dolgo bo trajalo, da bo prišlo do odpovedi hormonske terapije), sledi menjava antiandrogena (namesto bikalutamida druge tablete, nato ukinitve tablet), ko PSA še narašča pa možnost kemoterapije ali druge hormonske terapije na Onkološkem inštitutu – kar spet v povprečju podaljša življenje za nekaj mesecev – enim več, drugim manj – kako se odzove konkretni bolnik pa ni mogoče z gotovostjo napovedati.
Če ima težave z uriniranjem, če se mu “zapira voda”, se opravi transuretralna resekcija prostate (paliativni TURP).
Načeloma lokalno zdravljenje ne pride v poštev, če je bolezen že razširjena. Je pa res, da delovanje na izvor rakavih celic lahko vpliva ugodno. Ena možnost je paliativno obsevanje – se pravi obsevanje z namenom zmanjšanja lokalnih zapletov.
Skratka – ne vem če že dobiva Zometo – to velja vsekakor razmisliti (čeprav ponekod čakajo na bolečine v kosteh, pri nas jo načeloma predpišemo čim so dokazani zasevki v kosteh). Nekdo bi namesto Zomete predpisal Xgevo, vendar je to še zelo novo biološko zdravilo in je glede dolgoročnih učinkov še nekaj nejasnosti ter več problemov z vzdrževanjem normalne koncentracije kalcija.
Kako bo bolezen potekala pa ni moč napovedati – do prve faze – odpovedi hormonskega zdravljenja – če je slab potek, mine samo leto dni ali manj, da PSA začne spet naraščati, lahko pa tudi več kot deset let, potem pa spet odvisno… spremlja se PSA.
Spoštovani,
najprej najlepša hvala za vaš odgovor 24/2. Tudi sami smo se nekako usmerili v možnost samokatetiranja in upali, da se bo obstoječi kateter čimprej umaknil (verjetno dolgotrajnost katetra vpliva na mišico zapiralko)…vendar kateter pri očetu še vedno ostaja. Razmišljajli smo tudi o drugih homeopatskih sredstvih, ki bi preprečevali zarastline ipd. Zdravnik v našem primeru o samokatetizaciji noče ničesar slišati … njegov predlog je vstavitev stenta. Malce smo prebrskali po spletnih straneh in vidimo, da se tudi v tuji praksi stent uporablja dejansko le v skrajnih primerih pri visokorizičnih pacientih. Stent naj bi ob visoki ceni spremljalo tudi tveganje, da bi se kaj premaknilo apd., kar bi zahtevalo nov poseg (ali stent?). Prav tako nam ni jasno, ker literatura v ZDA izpostavlja stente samo kot začasno pomagalo, v razgovorih pa je dan občutek, da gre za trajni namen. Ali stent vpliva na delovanje mišice zapiralke? Ali otežuje življensko aktivnost?
Skratka, toliko stvari se zdi neznanka, postavljeni pa smo skoraj pred izvedeno odločitve, ki je v tujini skrajnega značaja… Razmišljamo tudi o pridobitvi drugega mnenja, vendar pa bi se glede na specifičnost primera (omenili ste manj kot 1% pacietov, kar pa ne pomeni nič, če si to sam) verjetno morali usmeriti na res izredno specializiranega strokovnjaka ali ustanovo. Res bi vam bili hvaležni za vaše mnenje in nasvet.
Z lepimi pozdravi
Spoštovani!
Vsako leto se na tržišču pojavi kakšen nov “stent”. Če je ta takšen, da ga je moč brez težav odstraniti (Memokath, Allium…), v kolikor ne bi funkcioniral zadovoljivo, je z njim vsekakor smiselno poskusiti. Ena od idej je, da bi stent v času, ko je vstavljen (npr. 1 – 2 leti, če je vse v redu), toliko stabiliziral zoženo mesto, brazgotino, da po odstranitvi ne bi več prišlo do zoženja. Vsekakor je nastavitev stenta najmanj agresivna metoda, če vam jo ponudijo jo je vsekakor smiselno sprejeti. Poseg je povsem enostaven – če ne uspe, se stent pač odstrani. Različni stenti imajo različno ceno, ampak če vam to ponudi bolnišnica in vas osebno to nič ne stane, je to najboljša stvar, vredna poskusa. Če bolnik z njim ne bo zadovljen, si ga bo pač dal odstraniti. Gotovo je pričakovati večkrat poseg – neke vrste cistoskopijo, lahko v narkozi ali pa tudi ne – ampak to je majhen poseg in vsekakor je vredno poskusiti s stentom tudi večkrat – če bi se izkazalo, da je stent npr. pri namestitvi zdrknil v eno ali drugo stran ali kaj podobnega.
O vplivu na mišico zapiralko – zunanji sfinkter se težko opredelim – obstaja vrsta stentov in prav verjetno je, da vam ponujajo tega, saj ga trenutno na Slo tržišču aktivno tržijo in predstavlja zadnji hit na področju (Izraelski Allium Medical: http://www.allium-medical.com/?categoryId=64935), ki imajo na tem mestu zgolj eno žico in pustijo ta del “na miru”. Lahko pa so predolgi in segajo preveč v mehur in tu delajo težave, lahko bi segali v področje zapiralke in zato poslabšali kontinenco. Ampak po vsakem posegu na anastomozi – TURu je vsekakor možno pričakovati poslabšanje kontinence ali celo popolno inkontinenco, vendar je to vprašanje, ki se rešuje potem, ko je vzpostavljena stabilna prehodnost anastomoze. Stant pa – če ni v redu – se odstrani, je manj agresiven od drugih metod. Samokateterizacija je dosti manj elegantna in dosti manj “fensi” rešitev od stanta. Stant lahko težavo dejansko reši, samokateterizacija pa manj verjetno.
Skratka – če se pogovarjamo o stentu podjetja Allium Medical (ali pa o stentu podjetja Pnn Medical) ga vsekakor preizkusite – to sta tipa stentov, ki sta odstranljiva (verjetno ste na spletu brali o drugačnih stentih iz preteklosti, npr. Urolume, ki jih ni bilo moč odstraniti in jih zato danes označujemo kot nesprejemljive) – vse druge možnosti so bolj zahtevne, bolj komplicirane in naj ostanejo za kasneje, če stenti ne bodo rešili problema. Tudi če je verjetnost, da uspe 50%, je to 50% rešiti problem brez operacije (sicer najbrž v narkozi, poseg je tak kot TUR ali še manjši – če je treba se napravi TUR anastomoze, da je prehodna in zgolj namesti opornica) in enostavno in je zato vredno poskusiti. Če bo problem (se pravi inkontinenca po odstranitvi stenta), bo problem zaradi TURa, s katerim je treba odpreti ponovno zaraslo anastomozo, ne pa zaradi stenta.