Pozdravljeni

…nikoli nisem mislila, da bom kdaj pisala na tem forumu…priznam, da ga niti berem ne, ker oh, postanem zalosta, ko prebiram vse te zgodbe. zdaj pa pisem, ker sem tudi sama obupana…da ne govorim o tem, da sem izvedela, da ima znanec raka na pljucih, sokrajana so operirali zaradi tumorja na mozganih….in zdaj se to – rak v druzini.
…sorodnica je pred kratkim pri vhodu v maternico otipala zatrdlino. odsla je na pregled k svojemu ginekologu, ta pa jo je poslal na odvuem tkiva. ugotovili so, da je za oreh velik tumor, izvidi pa so pokazali, da je tvorba rakasta, da se nahaja na matern.vratu, ginekolog pa ji je dejal, da naj bi bil rak se v zacetnem stadiju.
danes je sla v lj v prepricanju, da jo bodo obdrzali tam in operirali- po pregledu pri gineko., so jo poslali se k urologu. ugotovili so, da je rak pravzaprav na secnici in da to stvar se bolj zakomplicira. poslali so jo domov in rekli, da bo imela operacijo sele cez kaksen mesec.
zanima me, zakaj mora toliko casa cakati? razumem, da so cakalne vrste, vendar pa me zanima, ali je to, da je niso takoj operirali, “dober” znak? Ne razumite me prosim narobe, saj se sploh ne znam izraziti, ampak, ali je to normalno, da ima clovek tumor, ki je rakav, pa ga se en mesec ne bodo operirali???

se posebej me skrbi zanjo zato, ker je v preteklosti imela tezave z zivci in se je tudi veckrat zdravila v psih.bolnici. dnevno jemlje zdravila, prav tako vsak vecer vzame tbl. za spanje. trenutno ze vec dni, kljub tem tbl. za spanje, ponoci ni spi in samo razmislja, razmislja…bojimo se, da ne bo zdrzala niti enega tedna vec, kaj sele en mesec.

za odgovor se vam najlepse zahvaljujem, lp, Andreja

Verjetno bo kar držala vaša ugotovitev,da gre za dober znak-operacija očitno ni tako nujna in mesec čakanja na operacijo ne pomeni večjega tveganja za napredovanje bolezni.Mesec dni je navsezadnje kratka čakalna doba za naše razmere,krajše čakanje je le v zares nujnih in redkih primerih.Je pa gotovo najbolj mučno čakanje in negotovost,še posebej v vašem primeru-morda bo pomagal kakšen pogovor s kom,ki je kaj podobnega že prestal,tudi na OI ali pa vsaj v kakšnem društvu onkoloških bolnikov so zagotovo ljudje,ki bi vam lahko pomagali v tem času.Morda vam bodo koristile tudi informacije o bolezni-na spletu se zagotovo kaj najde,nekatere povezave so na straneh OI Ljubljana.Pomagajte sorodnici,da bo odgnala črne misli,diagnoze ne morete spremeniti,lahko pa vaš pogled na bolezen-prepričan sem ,da bodo po operaciji novice dobre,do takrat pa zdržite in verjemite,da bo sorodnica kmalu spet zdrava.

Lep pozdrav

Peter

Lepo pozdravljena!

Kot je zapisal že g. Peter, po vsej verjetnosti res ni nekaj alarmantnega in ni nekaj super nujnega, ker verjemite, da bi bila v nasprotnem primeru že na oper.mizi.

Lahko vam tudi napišem, da si boste lažje predstavljali kako te stvari potekajo, vsaj pri meni je bilo v takem časovnem zaporedju. 28. marca lani sem bila punktirana in čakala na izvide do 26. aprila, ko so mi postavili diagnozo. No potem pa sem na operacijo še čakala do 23. maja.

Tudi sama sem spraševala, če je to vredu, pa mi je bilo rečeno, da ni nikakršne bojazni, za poslabšanje prognoze, tako da lahko kar potolažite vašo sorodnico in naj pogumno čaka, ta čas pa izkoristi za pozitivno razmišljanje.

Vse dobro želim!