rak na obrazu?
Pozdravljeni!
Napisala bom nekaj dejstev o moji babici. Najbrž se bo komu zdelo prepozno, morda neodgovorno…, toda stvar je pač taka, kot je.
Babica je stara 88 let. Vse življenje je bila zdrava, čeprav je pri svoji višini 15o cm bila težka le okoli 40 kg. Po pripovedovanju moje mame je cca 30 let imela na obrazu piko, kot zasušen mozolj s krasto, veliko največ 0,5 cm. Ta “pika” je bila vedno enaka. Pred tremi meseci je začela rasti. Včeraj sem jo videla…….. komaj sem ostala na nogah. Na licu ima “izrastek”, velik za dve otroški pesti, temno redče-modre barve, povrhu ima krasto… Celo lice ji vleče navzdol, tudi že usta. Pravi, da je ne boli zelo. Pa skoraj ne verjamem. Vsa šokirana sem vprašala mamo (njeno hčerko), zakaj ni šla prej k zdravniku. Pravi, da ni hotela, da je itak rak, če bo šla v bolnico, se od tam ne bo več vrnila… Otroci so spoštovali njeno
željo.. Na dom je prišel krajevni zdravnik, jo od daleč pogledal in napisal napotnico za bolnico. Seveda ni šla, silil je ni nihče. Že ob pogledu na inekcijsko iglo se onesvesti. Sedaj tehta že precej manj kot 40 kg. Pravi, da niti prevoza do bolnice ne bi prestala, kaj šele naporne preiskave. Rekla sem, da zdravniki itak presodijo, kaj lahko kdo prestane, pa mi tudi drugi njeni otroci pravijo, da ne bo zdržala, če to odprejo in pride zrak zraven, pa itak ni več pomoči. Če bi ji izrezali, pa ji manjka pol lica.
Drugače je pri močeh, živi sama, za sebe skrbi sama, popolnoma pokretna je in pri pameti, tudi je normalno (zelo malo, kot pač vse življenje). To jo že razumljivo strašno moti, vse bi dala, da bi se rešila, le v bolnico ne. Včeraj, ko sem prišla na obisk, me je vprašala, če sem ji prinesla zdravilo.. Oblile so me solze. Kaj naj storimo? Če bo šla v bolnico, kdove če bo prestala preiskave, operacijo pa sigurno ne. Pa še tako stara je.. Če tam umre, si bomo očitali, da pa bi morda doma le še nekaj časa živela… Ko jo bo zelo bolelo, pa bo potrebovala zdravila, ki jih brez preiskav verjetno ne bo dobila (kaj močnega). Je to nujno rak? Kaj bi še lahko tako hito rastlo? Tako se mi smili…
Kaj naj storimo?
Edino bi bilo izvedljvo, če bi se našel kakšen zdravnik, ki bi se bolj zavzel in spoznal na take reči in bi jo prišel domov vsaj pogledati. Pa bi že rekel, če ima smisel oprerirati ali pustiti, tako kot je. Pa nobenega zdravnika ne “poznamo”. Saj veste, če imaš močne veze….. Babica je iz bližine MB.
Oprositite, ker sem bila tako dolga.
Prosim, če mi lahko kaj svetujete.
Draga MM!
Vidim, da se borite s svojimi občutki groze, pa tudi strahu in jeze nad babico, ker je tako neodgovorna in zavrača zdravljenje. Pozabite na negativne občutke in skušajte rešiti problem s prijaznostjo in prigovarjanjem.
Glavno je, da babici vsekakor zagotovite in razložite, da se danes ljudi ne pušča več umirati v bolnišnicah (kar je res). Ljudje, ki so neozdravljivo bolni, se vrnejo na svoje domove, kjer jih čaka ljubeče okolje tistih, ki so jim blizu. To obljubite tudi svoji babici. Povejte ji tudi, da lahko zavrne vsak predlagan poseg in se odloči samo za tisto, kar bo sama želela. Nihče ne bo storil ničesar brez njenega privoljenja. Toda morate se prepričati, kakšne so možnosti.
Babico skušajte nekako prepričati v pregled. Verjamem tudi, da je že na pogled slika njenega tumorja tako značilna, da strokovnjaku diagnoza ne bo predstavljala večjih težav, ker je tumor že tudi velik. Vendar je običajno potreben še vzorec za histološko preiskavo.
Pregled je nujen. Tudi sama menim, da gre najverjetneje za raka. Možni so dodatni zapleti, saj opisujete, da ima tumor krasto – verjetno hitro zakrvavi, zato lahko pride do okužbe in vnetja. Kaj lahko pravzaprav pričakujete? Radikalne odstranitve ne bo predlagal nihče, če bi to zelo prizadelo babičino kakovost življenja. Takšen poseg bi bil verjetno prezahteven, poleg tega bi morali mariskakšno tkivo rekonstruirati (ponovno zgraditi), da bi bil učinek dober. Najmanj, kar lahko pričakujete, je odstranitev tumorja – vsaj delna! Če gre za maligni tumor, s tem babica ne bo ozdravljena, vendar je tumor ne bo več tako motil, tudi do okužbe ne bo prišlo in dosežen bo razmeroma dober estetski učinek.
Razložite babici, da ji zdravila ne morete prinesti, ker je zdravilo v rokah kirurga. Le ta ji namreč lahko pomaga z odstranitvijo tega tumorja.
Prav dobro razumem vaš položaj, ker sem se sama znašla v podobnem. Tudi moja babica je iz MB in je zavračala zdravnika. Delno smo njeno željo preslišali (in jo kar naročili pri specialistu in potem odpeljali), hkrati pa ji zagotovili vso pomoč, podporo in spremstvo. Naj povem še, da je bila sprejeta takoj, ne da bi izkoristili (ali iskali) kakršnekoli zveze. Na srečo je bila njena sprememba na koži benigna in je potem privolila v odstranitev, kar je bil manjši poseg.
Starejši ljudje se želijo včasih kar sprijazniti s svojim položajem, mnogo tegob prenašajo kot del starosti. Nas mlajše to kar prizadene, zdi se nam celo brezbrižno, saj jim želimo še dolgo življenje. Razložite babici, da jo imate zelo radi, da si jo želite sprejeti nazaj domov, če ne bi bilo mogoče njenega tumorja v celoti pozdraviti. In da vas boli in vam je hudo, ker noče k zdravniku. Nikar pa se z njo ne prepirajte, ne zgražajte se nad tem, da je tumor že tako zdrasel. Skušajte biti čimbolj prijazni, zagotovite ji, da vam lahko zaupa in da vaše obljube niso prazne.
Bolnikom, ki so neozdravljivo bolni, skušamo danes zagotoviti toplo domače okolje, zato družine svoje bolnike sprejmejo medse. Takšnega okolja seveda zdravstvena ustanova ne more nuditi in lahko zapuščenemu in bolnemu človeku predstavlja resnično veliko stisko.
Ni razloga, da bi babica trpela bolečine, saj poznamo za to ustrezna zdravila. Tudi to ji razložite – če bo rak napredoval, se bo pojavila tudi bolečina. Le zdravnik pa ji zdravila za omilitev bolečin lahko predpiše.
Upam, da jo boste lahko prepričali!
Irena
Hvala za tolažbo in nasvete.
Zanima me še nakej: Ker je tako slabotna se bojimo, da bi težko prestala že sam pregled, da o narkozi za kakršenkoli majhen poseg niti ne govorimo.
Ali bo zdravnik lahko presodil, če bo to lahko prestala ali bodo vzorec pod narkozo vzeli kljub našim strahovom?
Tudi sama pravi, da ne bi zdržala inekcij, pregledov……..
Hvala in lep dan vam želim!
Draga MM,
babica ima (kot vsi bolniki) pravico, da zavrne vsak, še tako majhen poseg kot je tudi odvzem vzorca, injekcija ali pregled. Menim pa, da bodo morebitno bolečino vnaprej uspešno preprečili. Priporočam, da svoje skrbi tudi zaupate zdravniku (nekateri pač pričakujejo, da so vsi pacienti pripravljeni kar nekaj pretrpeti) in poveste, da želite, da vam vsak predlagan poseg ali diagnostični postopek opiše vnaprej in pove, kaj se od njega pričakuje. Vsekakor ne izražajte toliko negotovosti in nezaupanja, saj bo to babico še opogumilo in bo še bolj nasprotovala.
Če je babica zelo šibka, se skušajte nekako dogovoriti za točno uro (povejte, kako je z njo in da ne želite dolgo čakati). Če bi se čakanje zavleklo, prosite, da vam vsaj približno povedo čas, ko bo babica na vrsti. Tačas lahko babica počaka tudi izven bolnišnice, če se bo tako bolj udobno počutila, vendar pazite, da pregleda ne zamudite.
Razlogov za skrb torej ni, vse vam bo podrobno razloženo vnaprej in babica se bo sama odločila. Vi pa jo le vzpodbujajte.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Draga Nejka!
Komaj danes sem uspela priti do tvojega sporočila. Kaj pravi tvoj mož, se bo dalo kaj pomagati?
Prilagam moj e-mail: [email protected]
Hvala za pomoč in lep dan!