Rak na mehurju
Pozdravljeni!
Danes sem bila z mami (43 let) v Ljubljani, na polikliniki, kjer so ji izvedli cistoskopijo. Rezultat: recidiv (že drugič). Dr. Sedmak, ki jo je sprejel, je predlagal ponovni konzilij in cistektomijo.
Vse nas je že od prvega recidiva strah popolne odstranitve mehurja… Mami je bila tudi že na konziliju pred tremi tedni, kjer so ji rekli, da menijo,da je za odstranitev še prezgodaj. Napisali so ji novo terapijo BCG, vendar pa ji že prvič ta ni pomagala…
Prosim za nasvet: zanima me predvsem kakšna je stopnja invalidnosti pri takem posegu, kakšna je kakovost življenja in ali se lahko človek navadi na “umeten mehur”? Lahko s kakšnimi vajami ali kaj podobnega bolnik strenira svoj novi “mehur” in živi normalno življenje? (brez vrečke)
Pozdralvjena ga. Anja8,
Preusmeritev urina se lahko napravi preko reserciranega dela tankega črevesa, ki prevzame nalogo mehurja za zbiranje urina (kot rezervar). Ali bo potrebno odvajati preko stome ali ne, je odvisno od sečnice in mišice (M. sphincter vesicae urinariae), če sta prizadeta z rakavim tkivom /oškodovana, ali ne. To pomeni, da bi lahko sicer pozneje forsirala spraznovanje mehurja s pritiskom trebuha. V primeru stome pa jo mora sprazniti vsake 3-4 ure. Več o operativnih tehnikah ne bi vedela povedati, ker nisem strokovnjak na tem področju.
Če so mami pred tremi tedni na konziliju rekli, da je še prezgodaj za odstranitev mehurja, potem gre verjetno zaenkrat še za površinskega raka in lahko samo predlagam, da naj ČIMPREJ poskusi spet z BCG. V polovici primerov to pomaga; vendar potem naj ne čaka, da se bodo spet pojavile tumorske formacije, ampak se naj po tem takoj zdravi naprej (odvisno od tega ali bo samo na čakanju ali pa ji bodo predlagali kakšno zdravljenje – pri zadnjem je to odvisno od tega, če se omelino zdravljenje ujema s predlaganim).
BCG se je v študiji izkazalo enakovredno z intravesikalno aplikacijo visokodoznih omelinih ekstraktov. To študijo sem omenila v knjigi „Bela omela“ na strani 80 in jo imam za interesente „na spominu“ tudi v daljši obliki. Prednost omelinega zdravljenja vs. BCG je v tem, da nima stranskih učinkov. V tem primeru se je šlo za nadomestno zdravljenje in sicer s *standardiziranim* zravilom omele. V 12 mesečnem opazovanju je prišlo do 33% recidivov. K temu moram povedati, da gre tu za eksperimentalno študijo z visokodoznim omelinim zdravljenjem… (umetni lektini; bi bila predolga razlaga); v glavnem: v tem primeru niso po tem nadaljevali zdravljenja s podkožnim injiciranjem z naravnimi omelinimi extrakti (ker umetni – uporabljeni v tej študiji – niso primerni za dolgotrajno uporabo). .
Če bi bolniki sami nadaljevali (izven te študije) s podkožnim apliciranjem naravnih omelinih ekstraktov, potem bi bilo še manj recidivov in bi tudi večkrat prišlo do ozdravljenja, sploh pa če bi se bolnik podstopil še celostnega zdravljenja in ne bi zdravil samo raka kot simptom.[/i]
Zastrupljanje ne sme biti močnejše od zdravljenja. To je težko dopovedati bolnikom, ki so odvisni od škodljivih navad ali okolja… Prav pri raku mehurja je poznano tveganje iz okolja, v prvi vrsti kajenje, poznani pa so tudi ogroženi poklici…
Osebno Vam predlagam, da se sedaj koncentrirate na ozdravljenje (kar je predlagal tudi konzilij) in ne na stopnjo invalidnosti (kar je potem nepopravljivo).
Vse dobro Vam želim!
Iva Ebner
Za boljše razumevnaje dodajam:
v besedilu sem samo sklepala, da gre verjetno za površinskega raka mehurja (glede na predlog konzilija).
Ker cistektomija bi bila indicirana, če gre za infiltracijo v mišičevje mehurja ali še več.
(pri pT2 klasifikaciji)
Tako da poudarjam, da je pametno čimprej zgrabiti za to, kar Vam je predlagal konzilij.
Lep pozdrav!