Spoštovani,

ali ga bulimija povzroča.? Sama se s to boleznijo ubadam že preko 10 let (relativno skrajno- vsaj 1x na dan, brez vmesnih obrokov in pomagam si s kavo in cigareti (veliko preveč obojega)). V bistvu sem začela vsaj zajtrkovati – nekako se trudim. Jasno se zavedam, da tako početje pelje nekam kjer sigurno nebi želela biti – v bistvu sem že sedaj tam. Še do pred časa se nisem kaj dosti ukvarjala s posledicami, ker sem pač relativno suvereno živela in funkcionirala brez večjih oz. navadila sem se tako živeti… Zadnje leto pa sem postala, če ne rečem že rahlo paranojična okrog svojega grla, ki se mi zdi, da je poleg ostalih organov, najbolj direktno izpostavljen, vsaj občutim ga nekako najbolj v tem smislu.

Hvala

Pozdravljena,
rak na grlu je najpogosteje povezan z oblilnim in dolgoletnim kajenjem. Ni mi znana raziskava, ki bi raziskovala povezanost bulimije z rakom. Vsekakor pogosto bruhanje lahko poškoduje sluznico prebavnega sistema, najpogostejše so spremembe na požiralniku, v smislu pogostih in včasih dolgotrajnih vnetij. Te teoretično lahko večajo možnost drugih zapletov.
Vsekakor ne pravim, da posledice bulimije niso škodljive in nevarne.
Zadnje čase ste do svojega vedenja tudi sama bolj kritična,kot pravite, in vam ni več vseeno, kako se vaše življenje odvija. Morda je zdaj dober trenutek , da razmislite o vsem, kar vam je tak način prehranjevanja prinesel, slabega in dobrega in pretehtate, kaj si v resnici želite za naprej.

M. Anderluh

Spoštovana Aska !

Pišem vam iz svoje izkušnje – pomagajte si, preden ne bo prepozno ! Predvidevam, da bi se vaše odvisnosti radi rešili, pa menite, da se boste že sami ozdravili, ko bo primernejši čas, ko ne boste imeli toliko stresov, ali pa, ko boste dosegli idealno težo.. Ne slepite se, večina ljudi se NE MORE SAMA REŠITI BULIMIJE, S PSIHOTERAPEVTSKO POMOČJO SE PA LAHKO ! Vaš problem ni, da bruhate, ampak je psihičen, ker se ne sprejemate taki, kot ste. Lahko bi se reklo, da se nimate dovolj radi. Ogromno ljudi ima te težave, in na spletu najdete veliko organizacij, kjer vam pomagajo bodisi v skupini bodisi individualno (Ženska svetovalnica, Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA, Zavod SANA-VITA, Zakonski in družinski inštitut Krog, Stik-center za družinsko in zakonsko terapijo,….). Ne čakajte, da se bo težava rešila sama od sebe. Moja izkušnja je, da sem 15 let trpela, ker mi je vsak poskus, da neham, vsaj po 14 dneh propadel. Potrošila sem ogromno energije, ki bi jo lahko porabila za kaj lepšega. Potem pa me je udarila bolezen, ki bi me skoraj pokopala. Pokličite v kakšno svetovalnico rajši danes kot jutri, pa boste kmalu spet svobodno živeli !

Lep pozdrav,
Manca