Rak na dojki
Pred enim letom sem bila pri ginekologu, zaradi bolečin v dojki. Ginekolog mi ni pregledal dojke, bolečine so bile občasne. Letos sem še enkrat šla k ginekologu, ki mi je sicer naredil ultrazvok, rekel da imam cisto in odšel ter me tako odslovil. Postavljena diagnoza mi ni dala miru in me je moj osebni zdravnik poslal na podrobnejši pregled v bolnišnico. Sedaj sem imela že dvakrat punkcijo in pri zadnji mi je zdravnica omenila, da meni da to ni cista, je pa v velikosti 8,7 x 7,3 mm.
Zdaj sem popolnoma obupana, negotova, v strahu, paniki …… Doma si ne upam nič povedati, da jih ne bi po nepotrebnem strašila. Prosim za nasvet.
Draga zdenka!
Breme negotovosti in strahu, ki ga trenutno nosite, je zelo veliko. Mar resnično nimate človeka, ki bi mu to lahko zaupali? Nikar se ne bojte, da bi koga s tem preveč obremenjevali, da bi komu z molkom kaj prihranili. Verjetno bi tudi sami želeli, da bi vam kdo od bližnjih kaj takega zaupal, če bi sam prestajal preiskave. Kakorkoli bi se zadeva izšla – bili bi tamkaj zanj, za tega prijatelja ali prijateljico, sorodnika, sorodnico, mu ali ji pomagali. Morda bi skupaj proslavila zmago nad lažnim alarmom ali pa bi napovedala odločno vojno proti raku, če bi se izkazalo, da gre za raka. Verjemite, če si drznemo zaupati svojo bolečino bližnjemu, je veselje, ko je premagana, prav tako dvojno! Poiščite čustveno oporo, kajti prišla vam bo prav!
Žal vam ne morem pomagati pri oceni, za kaj gre, saj niste navedli niti svoje starosti. Toda nikar obupavanja. Napravite prvi korak, pa še enega in vse nadaljne, da bi ozdraveli. Za samozavest, ki jo potrebujete tudi za to, da se opogumite o svoji bolezni več spraševati, pa bo potrebno, da o raku nekaj preberete. Veliko informacij vam ponujajo tukajšnje spletne strani. Tukaj navajam nekaj povezav:
Tudi, če bi bila diagnoza resnično rak, še ne pomeni, da je vsega konec in da se boste kar vdali. Verjetno ste močna oseba, ki se s težavami želi večinoma soočati sama. Če boste kakšno skrb zaupali drugi osebi, pa to nikakor ne pomeni vaše šibkosti. Zberite pogum, vprašajte zdravnico o podrobnostih.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Draga Zdenka!
Rak dojke ni obsodba na smrt. Tudi, če je vaša sprememba rak, mu boste pogumno pogledali v oči in ga premagali. Za rakom dojke obolevajo vse ženske – tudi zdravnice, mamice, umetnice, športnice. Priporočam vam, da si preberete pričevanja bivših bolnic. Spoznali boste njihove zgodbe in videli boste, da so tudi čisto navadni ljudje sposobni velikega poguma. Četudi obupavajo in včasih jokajo, najdejo v sebi moč in energijo za ozdravitev.
Pričevanja pa so na tej povezavi:
Lepo vas pozdravljam!
Irena