Zanima me kakšni so simptomi raka na debelem črevesu. Zvija me namreč na levem (pod rebrom) in desnem delu (dvanajsternik) trebuha, sicer redno hodim (vsak dan) na veliko potrebo, blato pa je bledo in včasih razdrobljeno (ni driska), vendar ne vedno, nimam problema z apetitom, ne bruham, tudi krvi ni v blatu. Na blato hodim včekrat kot ponavadi (zdaj do 5, prej 2), vse skupaj se že vleče 2 meseca. Lahko da je vzrok želodčna težava (kislina), čeprav me želodec ne peče ali peče zgaga. Ko kaj pojem se stvari ponavadi izboljšajo. V tem času sem tudi navadne gliste, vendar sem jih uspešno odpravil (z tabletami). Ponavadi me najbolj “zvija” zjutraj in zvečer pred grem spati in takrat moram nekaj pojesti, drugače so bolečine večje.

Zdravnik je rekel, da imam verjetno vneto debelo črevo, jaz pa vseeno sprašujem za drugo mnenje.

Za odgovor se Vam v naprej zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Mitja

Glede na to, da se vase tezave vlecejo 2 meseca ter da se ne umirjajo, ampak celo stopnjujejo (zdaj greste na blato 5 krat na dan), bi vsekakor morali priti stvari do dna z endoskopsko preiskavo, kjer bi vam crevo neposredno pregledali. Da bi te vase tezave izrecno govorile za raka, se tudi jaz ne strinjam in se tudi nagibam k mnenju, da gre za neko kronicno vnetje. Zelo dobro bi bilo, ce bi se povedali, kaj jeste, kaksne barve je blato in koliko ste stari. Mogoce je, da se je po infekciji z glistami razvilo taksno vnetje, ki izvira iz pretiranega imunskega odgovora. Ce pa ste zaradi tezav zelo zaskrbljeni, pa ni izkljuceno, da na pogostnost odvajanja blata vpliva vase spremenjeno psihicno ravnovesje in stres, ki ga ob tem dozivljate.

Irena Jakopanec, stud. med.

Stvari so se začele umirjevati, sploh če ne mislim na to, da je kaj narobe, tako sem lahko več dni popolnoma brez problemov, potem pa se kakąen dan malo “zasekiram” in se bolečine ponovno pojavijo (sicer v manjąi meri). Star sem 25 let, imel sem pri 4 letih odvzeto levo ledvico (wilsonov tumor ali nekaj podobnega), drugače brez zdravstvenih teľav. Blato je drugače bolj blede barve, včasih se po blatu vsuje tudi malo tekočega blata, podobno driski, vendar nisem prepričan da je.

Sicer sem bil cela 2 meseca kar zaskrbljen, vsak dan se mislim na to in mislim, da je to tudi vplivalo na vse skupaj, nevem pa ali moľno da se to pozna na blatu v takąni obliki ? Zdaj ko sem se malo pomiril (prazniki ipd.) so se stvari izboljąale.

Hvala za odgovor.

Lep pozdrav, Bojan

Spostovani Bojan ali Mitja, (upam, da ste isti!)

crevesje se ob kaksni psihicni obremenitvi, stresu ali spremenjenem nacinu zivljenja ali okolja, lahko zelo izrazito odzove. Tako je mogoce, da ste s tem, ko vsak dan mislite na vase tezave, v zacaranem krogu, ker jih pravzaprav s skrbmi povzrocate.

Vasa starost pravzaprav skoraj izkljucuje raka na debelem crevesu. Ce bi bili malo mlajsi, ne bi bil izkljucen pojav druzinskega, genetsko pogojenega raka, vendar bi to bolezen v druzini verjetno poznali, prav tako pa bi vas za to ze zdravili.

V starosti 4 let so vam odstranili Wilmsov tumor. Lahko je (a silno redko) genetsko pogojen, v vsakem primeru pa se pri njem dokazejo dolocene nepravilnosti genov, ki so lahko nastale na novo. Ta tumor je s terapijo popolnoma ozdravljiv v zelo visokem odstotku, ponovitve pa niso verjetne (ponovitev pa tudi ne bi zajela crevesa, ne da bi se prej pokazali drugi znaki).

Sami pravite, da drugih zdravstvenih tezav nimate. Ce vendarle jemljete kaksna zdravila, bi tudi ta utegnila povzrocati omenjene simptome.

Verjetnost za raka pri vas je zelo majhna, tako da se resnicno lahko pomirite. Ce pa boste simptome se opazali, zlasti, ce se bodo vmes poslabsali, boste morali k zdravniku na nadaljne preiskave zaradi morebitnega kronicnega vnetja, morda avtoimunega izvora. Teh bolezni ni tako malo pri nas, se pa da te tezave z terapijo vsaj malo omiliti.

Irena Jakopanec, stud. med.

Najlepąa hvala za odgovor. Stvar se izboljąuje ker ne mislim na njih, ąe so manjąe bolečine vendar jih probam ignorirati, tako da je bolje kot prej, tudi tabele sem nehal jemati ki mi jih prepisal zdravnik (ranital). Zdaj hodim redno na veliko potrebno (ne več po 5x na dan) in blato je videti “normalno”. Bil sem tudi na ultrazvoku, vendar niso naąli ničesar, razen tega da je desna ledivca povečana zaradi tega ker verjetno “dela” enkrat več in da se mi je v prostor kjer je bila včasih leva ledvica premaknilo debelo črevo. Ker me v glavnem zvija pod levim rebrom, sicer bolj na robovih po celem delu levega rebra me zanima ali je lahko to vzrok občasnih bolečin v tem delu. Ugotovil sem tudi, da so po veliki potrebi bolečine (mogoče ni najboljąi izraz ker gre bolj za pikanje in rahla bolečino, ki jo bolj čutim ko sedim kot če stojim) manjąe kot drugače.

Hvala za odgovor.

Lp, Bojan

nekaj me ľe nekaj časa tiąči obdanki. Tudi sedim teľko ker imam občutek, da mi
leze v danko. Hvala,

Spostovani Marko,

pregled danke je zelo preprost, zato le stopite do zdravnika. Verjetno gre za hemoroide (zlato ľilo). Lepo vas pozdravljam,

Irena

Pozdravljeni!
Danes prvič spremljam to spletno stran iz preprostega razloga, ker mi je za rakom na debelem črevesu zbolel oče. Pred dobrim tednom dni je bil operiran, vendar je kirurg po operaciji izjavil, da ni mogel z operacijo odstraniti tumorja, ker je karcinomsko tkivo preveč razraščeno in prerašča na okoliško tkivo. Naredil mu je izvod iz črevesa, vendar je dejal, da se bodo težave z zaprtjem spet pojavile na črevesu na drugem mestu.Po njegovi prognozi očetu ostane nekaj tednov, tudi je mnenja, da zdravljenje na OI ni smiselno in da bo le poslabšalo kvaliteto preostale življenja. Mi smo se kljub temu (preko vez) povezali z zdravniki na OI (smo iz MB) pripravljeni sprejeti. Kljub temu se v dilemi, ali ravnam pravilno. Oče se po operaciji počuti dobro, zaveda se, da ima raka, prognoze zdravnika mu nismo povedali, menim pa da se zaveda, da operacija ni odpravila bolezni, ker se pogovarjamo o nadaljevanju zdravljenja na OI. Mama nasprotuje temu, da bi mu stanje bolj predstavili, sam pa sem mnenja, da bi se potem lažje spopadel z boleznijo (bolj zavzeto, kar se tiče prehranjevalnih navad in psihološke priprave). Vendar tudi sam nisem prepričan v to.
Sam sem se zelo angažiral okorg zdravnikov in iskanja poti za zdravljenje, kar je dejansko zame osebno kljub mojim 32 letom prva takšna izkušnja. S seboj in s svojo družino na srečo nisem imel večjih opravkov v bolnici, starši so stvari urejali sami. Stanje, s katerim se soočen, me je zelo negativno presenetilo. Če si ne bi mogel trgati toliko službenega časa in če ne bi imel prijateljev z poznanstvi v zdravniških krogih, bi bil zgubljen, verjetno oče ne bi bil še niti operiran, možnosti za nadaljne zdravljenje pa tudi ne bi bilo. Glede na moje izkušnje z državno upravo ugotavljam da so zdravniki zelo podobni (seveda z veliko izjemami) in tako rekoč nedotakljivi. Pustijo se prositi in vleči za rokav, kljub vsem kodeksom je iz njih težko izvrtati vsako informacijo, glede na pomembnost in občutljivost dela, ki ga opravljajo, se obnašajo milo rečeno neprimerno.
Ob skrbi za očeta in vseh informacijah, ki sem si jih v zvezi z boleznijo nabral, me rahlo načenja še skrb za svoje zdravje, glede na to, da sem prebral, da je takšen rak lahko tudi deden. Nekajkrat se je že zgodilo, da sem imel imel težave s hemoroidi (vsaj mislim tako, nisem bil na pregledu), pojavile so se po driski (če sem jo imel), krvavitev je bila majhna in kratkotrajna, nekaj dni sem čutil skelenje v danki, po ureditivi prebave se je to prenehalo (v nekaj dneh). Po tem, ko sem zvedel za bolezen, pa se mi te težave spet pojavljajo. Krvavitev ni, le skelenje in občutek napetosti v danki. Sam sem mnenja, da je to psihično pogojeno, ker se navadno bolj pojavi v dneh, ko sem bil soočen z novimi podatki o stanju očeta, kljub temu pa me malo kljuva. V lekarni sem si nabavil mazilo Modolex za notranje hemoroide, nekajkrat sem ga uporabil in občutek skelenja se je zmanjšal. Na pregled si v tej situaciji ne želim, žene in mame ne želim obremenjavati še z dodatnimi skrbmi.
Upam,. da se nisem preveč razpisal. Hvala za odgovore in vaša mnenja!
Sandi

ANKAMMUN Rak in Immunost
Želim informirati javnost o prehranskem dopolnilu, ki zvišuje in krepi odpornost bolnikov z bakterijskimi ali virusnimi okužbami, alergijami, ki prestajajo kemoterapije, itd …

Ankammun je prehransko dopolnilo iz izvlečkov 5 tradicionalnih rastlin, ki se uporabljajo že stoletja v medicini. In sicer; koprive, vinske trte, sladkega korena, galangala in timijana. http://www.ankaferd.si

Ankammun ima svojo lastno inteligenco. Kar pomeni, da se ob redni uporabi oz. pitju hitro povečujejo vrednosti v krvi. Ko je kri dobra, je tudi odpornost boljša in tako je telo zaščiteno pred zunanjimi infekti. Tukaj je nekaj zelo nevarnih mikroorganizmov, ki lahko povzročijo resne bolezni in Ankammun nas ščiti pred njimi; MRSA, Salmonella, Klebsiella, Stahylococcus, Candida, Clostridium…
Ankammun nas zaščiti pred njimi kot antibiotik, pri tem pa ne povzroča drugih nevšečnosti. Kajti dolgotrajnejša ali pogosta uporaba antibiotikov lahko slabo vpliva na delovanje organizma in se pri tem uničijo tudi dobre bakterije, (probiotične). Z Ankammunom to ni mogoče.

Zaradi močnega antiinfekcijskega učinka je Ankammun še posebej priporočljiv za bolnike, katerih imunski sistem je oslabljen po operacijah ali kemoterapiji, itd ..Za več informacij nam pišite.
Ankammun odobreno s strani Ministrstva za zdravje RS.

Sandi,

prebrala sem tvoje pisanje. Sama sem to preživljala z očetom. Tudi on je zbolel, bil operiran uspešno in potem eno leto “odpisan”od zdravljenja, čes da je ok. Pa še zdaleč ni bilo tako. Jemal takrat(2007) “super-novo” zdravilo Xelodo, ki pa je očeta samo slabšalo. Poskušali smo vse mogoče,kar nam je takrat bilo predlagano, a bolezen se ni dala.
Če vprašaš mene, tudi jaz ne bi očetu danes povedala realnega stanja, ker smeri bolezni ne bi spremenilo, še bolj bi poslabšalo. Realno sliko se predstavi bolniku, ki ima vsaj malo upanja za ozdravitev. Mi smo očetu ves čas govorili resnico, ki pa ga je navdajala z upanjem in zato je bilo na vsakem pregledu razočaranje še večje.Bolj je trpel psihično kot telesno. Naj oče živi čimbolj normalno v upanju, da bo vse o.k. Tako mu bodo te zadnji dnevi, meseci lepši. Pomagajte mu s pravilno hrano in ob bolečinah naj le vzame zdravila. Bodite mu družina. Nas je bolezen zbližala 100%.
Vsak trenutek, ki sem ga preživela z očetom v njegovih zadnjih dneh je zame dragocen spomin in hvaležna sem zanj. Je pa to težka bolezen in če jo odkrijejo v pravem času ozdravljiva. Poznam kar nekaj ljudi, ki so z pregledom-kolonoskopijo preprečili najhujše. Tudi sama sem takoj po očetovi smrti prejela napotnico na preiskavo in če sem odkrita še do danes nisem zbrala poguma da opravim preiskavo. Spomini in strah je še prisoten. Se bom pa jeseni opogumila in jo opravila.
Naj povzamem, jaz očetu ne bi povedala čiste resnice. Obrazložite mu, da je spremenjena prehrana nujna po operaciji. Skrbite za očeta in naj živi čimbolj normalno. Usoda gre itak svojo pot, mi jo lahko samo “malo” zaobidemo.
Glede zdravnikov na OI pa nimam komentarja. No, ne rečem, da so vsi “bogovi”. Mogoče je imel le moj oče še to dodatno smolo, da je imel čisto neprofesionalno in nečloveško zdravnico.
Sem pa v svojem življenju srečala mnogo, mnogo dobrih zdravnikov- angelov in vsa zahvala jim,

lp.

Želim vam vse dobro.

Pozdravljeni
V levem delu me vsak dan nekajkrat zaboli že kar lep čas. Moja zdravnica je rekla da ne zatipa nič in da je to vrjetno mišična bolečina. Zanima me če je še kaj drugega kar bi lahko pokazalo če se razvija kaj na črevesju razen kolonoskopije. Star sem 20 let in moja babica je imela raka na debelem črevesju ter ga prebolela po operaciji.
Lep pozdrav