rak jajčnika
Na vprašanje vama ne znam odgovoriti. Ne vem pa, zakaj to sprašujeta na tem forumu. Sta že vnaprej izgubila upanje, čeprav, kolikor razumem, diagnoze sploh še ni???
Rak jajčnikov morda je med najmanj ozdravljivimi vrstami raka (ne vem!), ni pa najmanj ozdravljiv ali neozdravljiv. Moj prijatelj je umrl za rakom, ki spada med najmanj ozdravljive, kar pomeni manj kot 5 % preživelih v roku 5 let od odkritja bolezni. Ampak vse do konca sem upala in verjela, da bo prav on med tistimi 5 %! Hočem reči, da ne glejta na statistiko. Statistika računa povprečje, vendar je vsak človek edinstven. Srečno!
Običajno so znaki zelo skriti. Ponavadi ne boli, dokler ni že razvit in ravno zato je težje ozdravljiv. Ponavadi ko se pojavijo krvavitve, je stanje že pozno. Če karkoli špika tam spodaj, so kakršne koli krvavitve, napet trebuh, večji kljub telovadbi, miganju, takoj na temeljit ginekološki pregled.
Srečno!
Bolezenski znaki
Med vsemi boleznimi rodil povzroča rak jajčnikov najmanj očitne in razpoznavne bolezenske znake, zato ga je težko odkriti v zgodnejšem stadiju. Najpogostejši znaki zgodnje bolezni so: nejasne bolečine v trebuhu, predvsem v spodnji polovici trebuha, težave pri odvajanju seča in blata ter nehotno uhajanje seča. Nemalokrat so v ospredju težave, ki na videz z bolezenskimi spremembami jajčnikov nimajo nič skupnega.
To so težave pri odvajanju blata, meteorizem črevesa, bolečine nad popkom, predvsem v predelu želodca in bolečine po zaužitju hrane. Bolj značilni so žal znaki že napredovale bolezni, in sicer nenadno in občutno povečanje obsega trebuha, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, zaprtje, hujšanje in otežkočeno dihanje.
http://med.over.net/onko/knjizice/rakrodil/rakrodil2.htm#4
lp
moja mamica je šla decembra l.95 na redni ginek.pregled(1-2x na leto),
ginek.ji je vzela bris in ji rekla,da ce bo karkoli narobe bo v 3 tednih obveščena…ker pa ni bila je smatrala,da je vse ok..potem se je v januarju zacela bolecina v crevesju,skratka se sama ni mogla definirat bolecine,,potem so naslednji UZ pokazali,da nekaj ni v redu,,na hitro so jo v lj.-kemoterapija-a zamanj,,dober mesec po tem,v februarju je umrla v 49 letu…potem so nam povedali,da je imela raka mater.vratu in razsirjeno v maternico…vsak je potem spraseval,zakaj ni sla na bris..ko pa objasnim,da je bil bris bp,ne verjamejo,da to ni mozno….potem grem malo raziskovati dalje in ugotovim slednje…njena Ginekologinja je delala v ZD in ne bolnisnici,delala je poleg tega,da je bila upokojena po nekaj ur tedensko in se zadnje,da ze nekaj let hudo slabo vidi in ne bi smela sama pregledovat brisev temvec bi jih morala posiljati dalje..dolgo casa sem hotela zadevi priti do dna in preverit kaj je s to zdravnico,da ni videla in po malomarnosti,ker je sama opravljala za kar ni bila vec sposobna,,,,pa me je oce umiril…kaj bi s tem spremenila pravi..nje ne bo nazaj,,res je,,ampak mogoce bi s tem resila kaksno drugo zensko,….
veliko stvari je o kateri bi lahko pisala…najhujsa je po 10 letih ta,,da ko je umrla,sem bila poleg….in ne vem zakaj,sem v trenutku,ko so jo vzeli angeli zbezala ven,planila v jok,histerijo in se nisem poslovila od nje,tako kot bi si zasluzila,,da jo objamem in se zadnjic pobozam,,jaz pa sem stala med vrati s pogledom prec od nje..od takrat se mi redno pojavlja v sanjah,sprasuje me,ce jo bom imela rada,ce mi kupi cokolado..tako zelo se pocutim krivo,da mesece nisem upala na njen grob…tolikokrat jo vidim v sanjah,pride k meni…
ko sem bila stara 10 let je moj takrat 18 letni brat umrl ko smo zajtrkovali na morju,,bil je astmatik in se mu je zaletel koscek skorje,,,pred menoj je umrl..pokopan je dalec od mojega kraja,ker je njegova punca tako zelela,da je pokopan pri njej,nismo komplicirali,ker sta se imela zelo rada..sele letos sem svojim otrokom povedala in smo odsli skupaj na njegov grob,ceprav sva prej z ocetom prihajala nekajkrat letno tja…
moj oce je sedaj srecen,po nekaj letih samote in zalosti,z zensko,ki je kot ustvarjena zanj,veliko bolj se razumeta kot se je z mojo mamo,druzijo jo skupni hobiji in vesela sem zanj…a zenska je tudi polna bolecine,,najprej ji je v prb.25 letu edini sin storil samomor,baje je imel tezave v zakonu,ne vem tocno,ker se takrat se nismo poznali,,,kasneje je umrl njen moz,pljucni rak….
kaj ni to usoda,,,recimo njena mati pa se zivi pri 96,prav tako leto dni starejsa sestra,,obe prosita angele naj ju ze vzamejo,ker trpita in sta nepokretni,,,
po drugi strani pa smrt jemlje mlade dušice…
Žal mi je Katja34, da si morala že toliko pretrpeti. Upravičeno si bila jezna, saj sta bili obe smrti taki, da si mislila, da bi se še dalo kaj storiti. Res hudo.
Mislim, da se lahko od mame posloviš tudi še sedaj, v mislih naredi slovo in naj te ne preganja več krivda. Mama je bila še zelo mlada, tako da si verjetno bila tudi ti. Takrat si pač tako reagirala, nisi mogla drugače.
Upam, da boš imela več sreče v tvoji drugi družini in da ne bo več pretresov.
Lep pozdrav!