Rak debelega črevesa
Spoštovani!
Pred kakim letom ste mi že svetovali, zdaj pa se znova obračam na vas po pomoč.
Konec meseca bom dopolnil 34 let. Pred cca tremi leti se mi je pojavila prvič sveža kri na blatu. Po nekaj dnevih je pojav izginil. Takrat nisem šel k zdravniku. Nato se je krvavitev pojavila zopet čez kako leto. Zdravnica je na to rekla, naj se izogibam pikantne hrane in dražljivih snovi, da pa gre za notranje hemeroide. Na pregled me ni poslala, saj je menila, da sem za raka še premlad. Krvavitev se je takrat zopet umirila. Bolečin pa nikoli ni bilo. Letošnjega junija pa sem opazil da je moje blato bilo lisaste barve, bal sem se, da ni s tem kaj narobe. Dežurna zdravnica mi je rekla, da to ne kaže na kakršnokoli bolezen in da je to lahko normalen pojav. Želel sem preiskavo blata, vendar je rekla, da ni razlogov za to. Kljub temu mi je napotila h kirurgu v izolsko bolnišnico.
Kirurgu sem opisal probleme in opravil je digitorektalni pregled in ni ugotovil posebnosti, zato je rekel, naj se oglasim, ko se bodo težave zopet ponovile.
Pred dvema tednoma pa sem začutil rahlo in večinoma enakomerno bolečino v predelu pod popkom, rahlo pekočo, včasih spominja na pekočo zgago, včasih pa bolj na neko tiščanje. Trebuh se mi ne zdi napihnjen. Ko sem prebral, da je eden od simptomov tudi občutek tiščanja na blato in neizpraznjenosti črevesa, se mi zdi, da da to velja zame. Zavedam se tudi, da je to lahko tudi psihičnega izvora, saj sem od včeraj že čisto paničen, ker sem na blatu odkril zopet kapljico krvi, kar se ni zgodilo že dolgo. Vendar, kaj pa, če le ni psihičnega izvora? Blato v zadnjem času se mi je zdelo dokaj normalno, nelisasto, edino od časa do časa je proti koncu bilo še kanček neke sluzi, kar se je pokazalo tudi na papirju. Zadnje tri dni sem nekoliko zaprt, na blato sicer grem, vendar ga je bolj malo, po koščkih, morda tudi to zaradi psihične obremenjenosti s tem. Danes zjutraj sem opazil, da je blato nekoliko trdo in precej vlaknasto, morda malo presuho, sledov krvi nisem opazil.
Prosim vas za naslednje odgovore:
1. Kaj pomeni ta rahla sluz, ki je leta nazaj nisem opažal?
2. Ali moram zahtevati rektoskopijo, kolonoskopijo ali pregled blata ali vse to od svojega lečečega zdravnika? Ali naj verjamem, če presodijo, da pregledi vnovični niso potrebni, čeprav ne bi bil odkrit dejanski vzrok krvavitev? (Denimo pr rektoskopiji bi bilo negativno, ali bi moral zahtevati kolonoskopijo ali še kaj?)
3. Ali je lahko rak (zgolj predpostavka) že usodno napredoval, v kolikor se je začel že 3 leta nazaj, ob prvi krvavitvi? Ali bi se v tem času rak odražal še kje, v kolikor bi se razširil?
4. Ali je občutek tiščanja na blato tudi po iztrebljanju stalen simtom raka, ali se pojavlja občasno?
5. Najverjetneje pri mojih letih ne gre za raka, za katero bolezen ali težavo pa so še značilne rahle, nejasne bolečine v predelu popka?
6. Ali morda lahko ocenite verjetnost možnosti za raka v mojem primeru, pri mojih letih? Rak naj bi bil nevaren po 40. letu, najbrž pa tudi pri mojih letih ni absolutno izključen?
7. Kaj pa je irigoskopija?
Še kakšno vprašanje bi se našlo, vendar se zavedam, da nimate časa samo zame. Zato vam bom zelo hvaležen, če mi podate odgovore ali vaše mnenje glede mojih težav, saj sem zdaj res prestrašen. Hvala še enkrat,
Max13
Dragi Max13!
Vse kaže, da ste zelo zaskrbljeni in vas vaše težave zelo obremenjujejo. Tako kot vsi zdravniki, s katerimi ste imeli opravka, tudi jaz močno dvomim, da bi pri vas lahko šlo za raka. Dodatnih preiskav glede na vašo zgodbo ne potrebujete, saj preiskav ne opravljamo, kadar so ljudje prestrašeni, ampak kadar se nam zdijo utemeljene. Za to obstajajo strokovna priporočila, ki se jih zdravniki držijo. Če bi za preiskave zadostoval strah, bi namreč ljudje krožili po različnih nepotrebnih preiskavah, izmed katerih so nekatere invazivne, čakalne dobe bi se še povečale – toda, ali bi bili ljudje tako varni pred rakom? Nikakor. Preiskave dajejo tudi lažno negativne in lažno pozitivne rezultate. Poleg tega velja izvid samo v tistem trenutku, ko je preiskava opravljena (ne pa za naslednji teden ali mesec). In če bi neko preiskavo (npr. kolonoskopijo) opravljali vsak mesec, to še ne bi pomenilo, da ste varni npr. pred pljučnim rakom. In kako potem nastanejo strokovna priporočila? Z raziskavami, v katerih zdravniki in drugi zdravstveni strokovnjaki statistično dokažejo, da velja neko preiskavo opraviti pri določeni skupini bolnikov, če se izkaže, da je dovolj diagnostična, da vpliva na bolnikovo usodo pozitivno (odkrije bolezen, pomaga pri diagnostiki, skrajša hospitalizacijo ipd.). Presejalne preglede črevesja opravljamo pri bolnikih s povečanim tveganjem. Glede na tveganje razdelimo posameznike v skupine (nizko tveganje, visoko tveganje, srednje tveganje). V skupino z visokim tveganjem sodijo ljudje, katerih ožji člani družine (oče, mati, brat, sestra) so zboleli za rakom debelega črevesa. Pri teh ljudeh se kolonoskopijo opravlja na 3-5 let od 40. leta dalje ali pri starosti, ko so 10 let mlajši kot oboleli član družine ob postavitvi diagnoze. V drugih skupinah se kolonoskopijo opravlja še redkeje.
Zagotovila, da v vašem življenju ne bo šlo karkoli narobe, vam ne more dati nihče, niti vas napotiti na preiskave po vašem lastnem izboru ali željah. Tiščanje na mestu, ki ga omenjate, kaže lahko na težave z želodčno kislino v želodcu ali dvanajstniku, napihnjenost, težave z žolčem. Vsekakor bi jih morali na pregledu pri zdravniku podrobneje razjasniti. Zdravnik vas bo izprašal, kdaj se te težave pojavljajo in kako so povezane s prehrano in presodil, kakšna obravnava je primerna.
Spremembe na blatu, o katerih pišete, verjetno niso nič posebnega. Povezane so z vašo prehrano. Če vas muči dlje trajajoče zaprtje, pojejte več sadja in zelenjave, vlaknin (polnozrnat kruh, solata), navadnega jogurta, veliko se gibljite. Omenjena hrana proti zaprtju povzroča sicer tudi napihnjenost. Če sicer niste zaprti, pa vas bolj muči napihnjenost, bi bila za vas primerna antiflatulenčna dieta. Pri tem se morate nekaj časa izogibati jabolkom, marelicam, fižolu, brokoliju, žitaricam (kosmiči), zelju, korenčku, cvetači, mlečnim izdelkom, jajčevcu (melancani), oreščkom, čebuli, breskvam, hruškam, pop kornu, rozinam, tuni in soji ter seveda močnim pekočim začimbam (ostra paprika, čili itd.), ki lahko sprožijo tudi težave z želodcem. Hrano dobro in počasi prežvečite, izogibajte pa se žvečilnemu gumiju, saj ob žvečenju požirate precej zraka. Primer jedilnika proti napihnjenosti: zajtri – pomarančni sok, riževi kolački, žele, čaj / kava (lahko z malo posnetega mleka); kosilo – borovničev sok, goveja juha, piščančja prsa, kuhan riž ali pire krompir, parjena špinača, paradižnikova solata, žlička margarine, čaj
Rahla sluz na blatu pomeni draženje debelega črevesa, običajno zaradi prehodne okužbe in mine tudi sama od sebe. Pri rektoskopiji se praviloma opravi tudi kolonoskopija, izjemoma delajo samo rektoskopijo. Težave s hemoroidi so pogoste in kri se bo zaradi njih pojavila tudi večkrat, pogosto po prehrambenih prekrških (začinjena hrana, telesna neaktivnost, sprememba okolja). Če bi se težave slabšale, pa bi bil ustrezen ponovni pregled in ocena hemeroidov. Nekateri namreč napredujejo v oblike, pri katerih je zaradi motenega iztrebljanja potreben manjši kirurški poseg, relativno preprost.
Simptomi lahko pomenijo raka, lahko (in običajno je tako) pomenijo kaj drugega ali pa ne pomenijo ničesar. Ni simptomov, ki bi kazali izključno na raka. Branje različnih skrbno zbranih razpredelnic simptomov v knjigah vam lahko povzroči več glavobola in skrbi kot bi si jih kdajkoli želeli. Irigoskopija je invazivna preiskava z uporabo kontrastnega sredstva za prikaz sluznice in sprememb sluznice na rtg sliki. Uporabljamo jo zelo redko, saj jo je večinoma izpodrinila kolonoskopija.
Če menite, da je pri vas nujno potrebna kolonoskopija, se lahko obrnete tudi na zasebnega proktologa. Preiskava ni prijetna. Še pred preiskavo pa razčistite sami s seboj, ali se vaš strah v primeru, da preiskava ne bo odkrila ničesar, ne bo preselil kam drugam in vztrajal? Ne pomnim sicer, kaj sem vam svetovala pred letom dni in zaradi kakšnih težav ste mi pisali, toda če vaše skrbi in strah pred rakom trajajo že leto dni, je to zelo zaskrbljujoče. Kdaj ste nazadnje brezskrbno in spročeno uživali življenje? Kot mlad moški bi si to morali privoščiti. Zadihajte, imejte aktivno življenje. Zakaj bi ga v najlepših letih posvečali skrbem in strahovom pred boleznijo? Če se nikakor ne morete izkopati iz psihične obremenjenosti, vam svetujem obisk strokovnjaka, psihiatra (ne potrebujete napotnice) ali psihologa. Kljub temu, da verjetno niste bolni, zagotovo zelo trpite. Zadajte temu trpljenju smrtni udarec.
Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro!
Irena
Najlepša hvala za odgovor, ga. Irena! Za razliko od ostalih forumov, ki jih zadnjih 5 dni prebiram, vas moram pohvaliti, ker si res vzamete čas za nas in napišete odgovor kot se šika, ne pa le na kratko, kot to naredijo zdravniki na drugih forumih, ki svetujejo le obisk svojega lečečega zdravnika.
Malo lažje mi je bilo včeraj ob branju vašega pisanja. Pa vendar mi je včeraj zvečer ob pogledu na okrvavljeno blato zopet zastal dih. Kri je bila kot en trak, ki se je vlekla po celem blatnem koščku, ki je nekako trikotnega, tanjšega profila. Poleg tega ni bila videti popolnoma sveža, malo temnejša, ostalo blato pa bolj svetlo rjavo. Žal mi je, da izpadem morda s svojo paniko kot kakšen hipohonder. Verjemite, nisem. Mislim, da znam življenje uživati. Imam dekle, prijatelje, hobije, v katerih uživam. Še pred dvema tednoma sem bil popolnoma sproščen in tudi blato se mi je zdelo normalno. Potem me je začelo rahlo peči in tiščati po črevesju, kar sem nekako začel povezovati s prejšnjimi krvavitvami. Vmes je bilo zatišje brez bolečin kakih 3 dni, nato pa zopet. Blato več ali manj normalno, do nedelje, ko se je za nameček pojavila še kri. Od takrat pa me je resnično strah. Takoj v ponedeljek sem se zopet oglasil pri zdravnici, ki me je pretipala po trebuhu. Odredila je pregled blata. V torek blato ni vsebovalo vidne krvavitve, včeraj in danes pa tako kot sem opisal prej. Včeraj sem opazil, da se je blago tiščanje preselilo pod popek. Če odpnem gumb na hlačah, odleže.
Jutri sem zopet naročen in pogovorila se bova o nadaljnjih preiskavah. Pripravljen sem na neprijetne preiskave, saj je strah, ki ga sedaj trpim, najbrž bistveno hujša stvar. Vzroku krvavitev in bolečinam moramo priti do dna. Vem pa, da se strah ne bi preselil, v kolikor bi vzrok našli.
Vem, da vam težim s svojimi vprašanji okoli simptomov, pa vendar mi, prosim, odgovorite le še na to:
ali lahko blato spremeni obliko – (tanjše, bolj trikotni profil) tudi zaradi stresa, morda notranjih hemeroidov…?
ali tudi tukaj govorimo o malignih in benignih tumorjih? V kolikem času se lahko maligni razširi na druge organe?
Največji strah me je, da se mi ne bi metastaze pojavile naenkrat v drugih organih, ker pač nisem bil pravočasno napoten na pregled. Tudi zdravniki kdaj storijo napako. Sami ste mi svetovali preventivno rektoskopijo, zdravnica pa me je nekako potolažila in jaz sem brezskrbno užival naprej. Ali je bilo to napačno, pa bodo pokazale preiskave.
Prosim, ne bodite hudi, če sem tu zopet izpadel pesimist, vendar če se izvlečem brez komplikacij, bom zagotovo še bolj cenil življenje kot ga sedaj. Prav zato sem paničen, KER UŽIVAM ŽIVETI!
Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
MAX13
Dragi Max13!
Vašega strahu ne bom mogla potolažiti, ker lahko v nedogled razpravljava o tem, ali imate vendarle raka. Tudi, če rektoskopija ali kolonoskopija ne bi pokazali ničesar, obstaja neka popolnoma neznatna, zanemarljiva verjetnost, da imate raka (verjetnost, ki je pač enaka oz. verjetno veliko manjša tveganju, da vas jutri povozi avto). Tudi pri ljudeh, ki nimajo nobenih znakov bolezni, obstaja verjetnost, da imajo raka. Lahko vam samo zagotovim, da ste bili ustrezno obravnavani in do zdaj ni bilo nobenega razloga, da se vas napoti na nadaljne preiskave. Pri vaših letih je za nameček verjetnost za raka debelega črevesja veliko manjša kot za kakšnega drugega raka. Razširjenje raka na druge organe ima običajno številne znake, ki izhajajo iz teh organov. Poleg tega – če danes nimate raka, še ni rečeno, da ne boste zboleli “jutri” (ali naslednje leto). Zato sem vam napisala, da obstajajo raziskave, kdaj je koga smiselno napotiti na preiskave (in to NI takrat, ko se ta oseba boji določenega raka!) in te raziskave seveda upoštevajo, ali je bolezen ob odlašanju preiskav morda pri kom napredovala, ali morda niso komu pravočasno odkrili raka. Na podlagi tega nastanejo smernice in priporočila, kako zdravniki ravnajo. Presejalni testi se (razen pri ljudeh, ki sem jih že omenila) za splošno populacijo za raka debelega črevesa še niso uveljavili in jih ne poznamo.
Načeloma pa vzbuja alarm pri vas vaš velik strah, poglabljanje v bolezen, dejstvo, da ste si pripisali neko diagnozo (čeprav je možnih kup drugih, bolj nedolžnih) in da v strahovih, kolikor razumem, vztrajate že vsaj leto, morda dve? Medicina ni vsemogočna, ljudje pa smo ranljivi in umrljivi. To so dejstva, ki jih morate v svojem življenju sprejeti kot normalna. Noben postopek ali preiskava vam v končni fazi ne bosta rešila življenja, kajti z življenjem samim smo vsi “obsojeni na smrt”. Vidim, da tudi razmišljate o drugih vzrokih (pravilno ugotavljate, da so možna tudi druga, veliko manj nevarna stanja!) svojih bolezenskih znakov, zato vam predlagam, da se o njih pogovorite z osebno zdravnico. S ciljanim spraševanjem in pregledom vam bo lahko razkrila, katera so najpogostejša stanja, ki takšne težave povzročajo (večina teh težav pri tako mladem človeku mine celo brez zdravljenja!).
Lepo vas pozdravljam!
Irena
jaz bi na vašem mest zahtevala vsaj nekaj nujnih dodatnih pregledov. naj vam povem, da sem že 4 leta vdova (stara sem 37 let), ker mi je mož pri 32-ih letih umrl zaradi raka na analnem kanalu. ni bilo posebnih simptomov in ko so na njegovo zahtevo naredili določene preiskave, je bil tumor že IV. stopnje.
mislim, da pri raku ne igra vloga let, pri možu ni bilo rakavih obolenj v družini, živel je zelo zdravo (bil je profesionalni šprtnik)…
lp
Pozdravljeni!
Še enkrat se vam zahvaljujem za obširni odgovor. Najhujši strah je za mano. Decembra sem naročen za rektoskopijo, tako da se bo tam pokazalo, ali je slučajno kaj na stvari.
Moj strah je bil posledica določenih simptomov, ki jih nikoli ni bilo. Zato tudi nisem bil poučen o tem. Nikoli me ni nič bolelo, nikoli nisem bil hospitaliziran. Normalno, da se potem ustrašim, če je kar naenkrat nekaj narobe. Sploh pa, zadnje čase se precej slabega sliši na račun zdravnikov, kar seveda strah še stopnjuje. Sicer pa znam živeti tudi sproščeno in brez strahu.
Bolečine so se medtem umirile, le občasno se mi zdi, da je spodnji del tebuha rahlo napet. Sveža krvavitev na koncu blata je prav tako prenehala.
Upam, da rektoskopija ne bo pokazala drugega kot hemeroide.
Pozdrav,
Max13
Zahvaljujem se tudi gospe J za svoj prispevek. Mislim, da je bilo res najbolj prav, da me je kirurg naročil za pregled, tako da se otresem negotovosti.
LP,
Max13
Samo eno vprašanje v zvezi z maxovimi navedbami. Ali se (praviloma, vem, da je vsakdo lahko izjema) kri, ki bi se v blatu pričela pojavljati zaradi zločeste tvorbe v prebavnem traktu stalna oziroma naraščujoča ali pa se tudi (kot je pri hemoroidih) pojavlja le občasno. In še eno vprašanje, ki z rakom sicer nima neposredne zveze. Ali se analna razjeda lahko zdravi le z zdravili (npr. Faktu ali nekaj podobnega) ali so glede na izkušnje pri tej nevšečnosti primerna tudi druga sredstva (npr. razni robčki za hemoroide ipd.)
Dragi Jest!
Znaki raka debelega črevesa so različni, včasih pa jih sploh ni. Kadar torej sumimo glede na starost bolnika, morebitno družinsko pojavljanje te bolezni ali ob naraščanju njegovih težav, da bi se utegnila skrivati za obolenjem resnejša diagnoza, je upravičen do nadaljnih preiskav, ki skušajo ugotoviti vzrok bolezenskim znakom. Krvavitev se pri raku debelega črevesa ne pojavlja vselej, če pa se, pa se lahko pojavlja tudi zelo pozno v razvoju bolezni. Lahko se pojavlja tudi z vmesnimi prekinitvami. Vsako krvavitev iz prebavil, ki se pojavlja večkrat, je treba pojasniti.
Krvavitev iz analne razjede praviloma le rahlo obarva toaletni papir oz. na njem opazimo nekaj kapljic krvi. Zelo je pomembno, da se ustrezna diagnoza postavi na podlagi pregleda pri zdravniku. Faktu je zdravilo za hemoroide in za analno fisuro in pomaga ublažiti bolečino. Uporabljate lahko tudi mazilo ali svečke Modolex. Večina analnih fisur se pozdravi samih od sebe (90 odstotkov) v šestih tednih. Pri tem je priporočljiva dieta z veliko vlakninami in mehčalci blata (polnozrnat kruh, veliko zelene solate, zelenjave in sadja ipd.) ter veliko tekočine, da se izognemo zaprtju ali tršemu blatu, saj bi se lahko fisura znova odprla. Priporočljive so nekajminutne sedeče tople kopeli (ki jih pri hemeroidih ne svetujemo), ki sprostijo mišico zapiralko in pospešujejo prekrvavitev analnega področja in s tem celjenje. Uporabljamo lahko tudi posebne kreme ali glicerinske svečke, ki olajšajo boleče iztrebljanje. Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom!
Kronična fisura (to je taka, ki traja dlje od dveh mesecev), pa včasih terja dodatno zdravljenje, včasih tudi kirurški poseg. Sumimo lahko tudi na druge bolezni (vnetno črevesno bolezen ali okužbe ali ugotovimo analni pruritus – trdovratno srbečico in vnetje). Opravimo preiskavo z manometrijo,da preverimo delovanje mišice analne zapiralke.
Analne fisure niso povezane s pojavom raka debelega črevesa.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Spet jaz (jest)! Povsem razumem maxa, imam podobne težave in tudi po starosti sva si precej podobna. Krvavitve sem prvič opazil že pred več kot osmimi leti. Praviloma jih lep čas ni, včasih je krvi komaj kaj, le redko pa ob blatu precej. Je svetle barve in domnevam, da je od hemoroidov. Bil sem pred časom na preiskavi pri proktologu, ki mi je predpisal Faktu in sem ga dosedaj dvakrat jemal. Sicer pa se kri pojavi največkrat zaradi trdega blata, stresa, dehidracije ob fizičnih aktivnostih ali sploh pomankanja tekočine, hrane (včasih precej pikantna) ali kombinacije teh vzrokov. Ponavadi je prisoten tudi zelo rahlo pekoč občutek na ali v notranjosti anusa. Sicer skušam jesti vlaknine (musliji za zajtrk), čim več sadja in zelenjave. Ker sem morebiti nekje globoko v sebi kot večina moških eno malo hipohondra, me kri, vsaj če je je več, vsakič malo strese. Nikoli ne veš, če ne pomeni še kaj več, kot se je zgodilo možu j… Potem te pa zaradi stresa še malo črviči in si že na tem, da bi znancem sporočal naj si naslednji mesec rezervirajo en dan za nič kaj prijetni dogodek :)!
no, no, no…..pa ne tako pesimistično gledati na stvari, pa saj kapljica krvi še ne pomeni raka ali pa bog nedaj smrti.
Naj povem, da za anlno fisuro trpim že kar nekaj časa ( tisti , ki to ne izkusi ( in ne želim nobenemu) sploh neve kaj je to bolečina ( z mojega stališča)).
Bil sem pri proktologu in verjemite sem se pa moral psihično pripravljat kar nekaj časa, saj verjetno nobenemu ni do tega, da ti nekdo šari po “tazadnji” in tudi meni se je to upiralo.
Je pa zanimivo to, da je moj pregled sovpadal na dan ko se mi je fisura zopet odprla ( sicer prejšnji dan) in me je bolelo kot hudič, ampak na pregled sem šel, požrl ponos se slekel in povedal zdravniku, da je pač danes hudo in da me boli, pa mi je prijazni možakar rekel, da bo to takoj uredil ter mi direkt v anus “zašibal ” injekcijo” lidokaina in bolečina je v trenutku popustila, tako da me je le lahko pregledal.
Sicer mi rektoskopije ni delal je pa podrobno otipal pogledal ugotovil, da gre za fisuro in poleg za tako imenovanega ” stražarja” ter mi priporočal zdravljenje z DILETANT čepi, ki sem jih tudi dobil, seveda mi je uporabo le teh na licu mesta tudi demostriral ” ja ampak na meni”in nisem bil glih vesel, sploh pa ne takrat ko sem ugotoovil da obstajajo 3 velikosti in da je dohtar za demonstracijo uporabil najmanjšega…Ja sprejel sem način zdravljenja – tisti trenutek ko boli bi sprejel marsikaj……lahko pa uganete kolikokrat sem jih uporabil ( dnevna doza naj bi bila 3x 15 minut dnevno v trajanju 2 mesecev)……zaradi zelo zelo zopernega načina zdravljenja ( no tukaj bom rekel da ta zoprnost ne velja za vse, nekateri bi mogoče prav uživali – pa brez zamere) sem vsega skupaj zadevo uporabil2X…preveč.
Najbol pa mi v ušesih odzvanja stavek zdravnika: bolniki z analno fisuro, si morajo operativno zdravljenje prislužiti!!!
Ja točno je kar ste ugotovili: zadeva me od časa dočasa nadleguje še sedaj ( 2x mesečno sigurno) jaz pa trpim saj se več ne upam iti k zdravniku..
Bolezni danke so pa lepo opisane na tem naslovu:
http://www.zdravniski-nasveti.net/?tema=zc&pog=index
in še forum ( ki je zelo zanimiv):