Spoštovani!

Imam le kratko vprašanje. Pred letom dni je oče (61 let) zbolel za adenokarcinomom, na žalost je že umrl. Sploh ne bi vedeli, če ne bi imel imel naenkrat vrtoglavice (metastaze na malih možganih), in potem po celem telesu.
Zanima me to, ker po njegovi liniji ni nihče zbolel za rakom, vsi so dočakali lepo starost, oče pa je zdravo živel, ni pil, ni kadil in se zdravo prehranjeval, ukvarjal se je s športom.
Ali je to bil zgolj slučaj, da ga je dobil? Jaz ne verjamem več v to,da moraš zdravo živeti in v vse to za preprečitev nastanka raka. Ali sva tudi midve s sestro zazanmovani s tem “genom”?

Hvala za odgovor!

Lp! Romana

Vase razočaranje nad zdravim življenjem je razumljivo, saj ste zelo žalostni zaradi smrtne očetove bolezni. Zdravo življenje pa vendar obogati kvaliteto našega življenja in bivanja in preprečuje mnoge bolezni. Morda res ne more vedno preprečiti usodnih, vendar pa preprečuje, da bi nas pestilo še mnogo drugih zdravstvenih težav. Tudi zaradi njih je lahko naše življenje omejeno in polno trpljenja. Če mi boste napisali kje je bil prvotni izvor raka (adenokarcinoma) pri vašem očetu vam bom lahko odgovorila na vaše vprašanje. Genetski aspekti so zelo različni glede na tip raka in tkivo, kjer se je pojavil.

Spoštovani,

Najprej se Vam zahvaljujem za odgovor. Oče je imel primarnega raka na debelem črevesju, približno 5 cm od anusne odprtine. Že takrat so rekli zdravniki, da ponavadi ta vrsta ne pošilja metastaz v možgane. Za način zdravega življenja sem napisala zato, ker mi mama očita cigarete. Namreč kadim eno škatlico na mesec.
Začela sem po očetovi smrti, ker sem bila čisto na robu obupa ( hčerkica je bila stara takrat 2 meseca, mama v depresiji, moža zaradi narave njegovega dela nisem hotela obremenjevati- morala sem biti trdna za vse nas. Moram reči, da sem pred nosečnostjo tako po malem kadila, med nosečnostjo sem čisto prenehala, zraven otroka pa sploh ne, počakam da zaspi, potem pa na balkonu prižgem enega za sprostitev in razmišljam kako je krivično življenje.

Hvala za odgovor.
Romana

Spostovana Romana !

Se vam pridruzujem !! Res da bolezen ne pozna razlike, ampak najveckrat udari tam kjer ni treba. Podobno izkusnjo imam s svojo punco, ko ji je pravkar umrla mati za rakom (50 let) z zacetki na debelem crevesu kasneje pa se ji je stvar razsirila tudi na kosti. Od ugotovitve do smrti je trajalo kar 5 let. Prava borka je bila. Ne smete obupati, sigurno tega ne bi zelel vas oce.
Zdravniki so ze rekli, da ne skrbite, ces da se stvar ne bo sirila naprej. Ne vem, mogoce zato da so vas slepo tolazili al pa mogoce zato, da so vas bili prej frej ni pa dvakrat za reci, da so naredili napako, ampak ne grem naprej ker ne poznam situacije.
Zapomnite pa si, da so danes stvari postavljene drugace kot so bile vcasih in marsikateremu zdravniku se danes skoraj za vsakega lepo j….. – oprostite izrazu. Ce se jim pa ne, gre pa sigurno za kakega njihovega sorodnika ali pa so bile posredi veze. Ce recem, da je danes denar sveta vladar, mislim da je vse jasno. Od kje meni take stvari ? Pokojna mati mojega dekleta mi je pripovedovala take in podobne stvari, bila je namrec visja medicinska sestra v Kliničnem centru.

Ampak zivljenje gre naprej in mi z njim.

Drzite se Romana, niste sami, Mare