Vsi imate po svoje prav. Gluhota res dokazano prikrajša za marsikatere radosti in to je tisto, kar je Alex želel povedati, kajti to je še vedno nekaj, kar je kljub vsemu trudu in tolmačem nedoseljivo. Poglejte ptičje petje, glas svojega otroka, toplino glasu matere in še veliko stvari. Slišati pomeni ne le samo slišati besedo, ampak tudi sam glas je lahko v veliko uteho človeku prav v stiski. In opažam, da se to pojavlja pogosteje pri nekaterih, ki so že prerasli gluhoto, kajti tudi nje se prej ali slej naveličaš, vendar ne v dobesednem pomenu. Gluhota ima pač več plati, ki so radostne in manj radostne. Celo pri tistih, ki so najbolj optimistični, srečni, preletijo takšni prebliski, samo nihče jih noče priznati, ker bi s tem tudi sebi priznali, da niso to, kar so, da so gluhi. Kje pa, kot tudi vsak slepi prej ali slej v metafori reče, da bi rad videl.
Alex, žal pa tudi iz tvojega pisanja veje precej samopomilovanja in kot veš, ljudje ne marajo takih, ki se smilijo samim sebi, občudujejo pa tiste, ki kljub oviram pogumno stopajo naprej. Svet se vrti s tabo ali brez tebe.
Lp

Je kdo rekel da ni kdo ponosen nase zato ker je gluh .. Osebno sem ker sem veliko dosegel v življenju kar sem želel .. In še nekaj gluhi kar je veliko ki ga poznam so tudi ponosni nase in da njim tudi nič ne manjka .. Problem je v tem da smo gluhi v manjšini in nas obravnajajo da smo vsi enaki kar pa ni res . Ljudje nas premalo poznajo da sploh obstajamo na tem svetu , žal je tako . Morda si ti med njimi ..

Strinjam se s Petro! Alex, samemu sebi se smiliš in jamraš svoje probleme s gluhoto, žal, sam si kriv, ker se nisi aktivno vključil v družbo gluhih, čim več se pogovarjaj o vsakdanjih stvareh, ki se dogajajo okrog sveta, ne pa jamrati o preteklosti, ki so te izogibali v slišeči ali povsod. Treba se je potruditi, da se kaj pogovarjaš, tudi o seksu, lepih puncah, šale, lepih spominih. Vsak gluh se res trudi po svojih močeh kljub težki pridobitvi ušesnih informacij, ki so bolj dosegljivi slišečim ljudem, lahko si pomagamo gluhi med seboj v informacijah, dokažemo svoje sposobnosti. Načelo je: pozabiti preteklost, mislimo za sedanjost in prihodnost, kaj bi naredili še boljše.

Vsem, ki mi govorite, da se samopomilujem, želim povedati, da se prav nič ne samopomilujem. Z vsemi temi problemi, ki sem jih naštel, sem se že zdavnaj spopadel in jih rešil. Pa tudi večino tistih problemov, ki sem jih opisal (neseznanjenost s pravili, ostal lačen, nisem vedel, kdaj zvoni,…) sem imel le enkrat, in sicer prvi šolski teden. Pouk smo imeli prvi šolski teden le v četrtek in v petek, naslednji teden pa so se začele razmere urejati, čeprav je strah pred problemi ostal še kakšen mesec, vendar se je nazadnje polegel. Iz tega sem se naučil, da se ne smem takoj, ko se pojavi problem, začeti samopomilovati in krivdo valiti na gluhoto. Spomnil sem se tudi, da smo se ravno dan pred prvim šolskim dnem vrnili z maturantskega izleta in sem bil zato precej utrujen Verjetno so bili tudi moji sošolci utrujeni in so bili zato precej nejevoljni. Na to okoliščino takrat nisem niti pomislil, zdaj pa, ko sem starejši in bolj zrel, zdaj vem, da je tudi to utegnil biti vzrok za probleme prvih dveh šolskih dni.

Glavo je treba držati pokonci in biti ponosen na to, da živiš, da ti gre dobro, pa čeprav si gluh.

Uvidel sem tudi nesmiselnost razmišljanja o preteklosti. Vendar pa preteklost marsikdaj pojasnjuje sedanjost in jaz sem mislil s tem pojasniti svojo odločitev za polžev vsadek, ki ste jo v enem drugem forumu napadli. Novo temo sem odprl zato, da bi bilo to bolj opazno. Če želite, lahko Primoža prosim za brisanje.

Alex,

nikar ko vas takole berem imam dostikrat občutek, da ne razumete ravno kako razmišljamo mi, ki slišimo.

Ko sem jaz prebral tvoje pisanje, sem opazil kako omejen sem, jaz na takšen problem sploh nisem pomislil, mislim na vse probleme, ki si jih opisal, pravzaparv lahko trdim, da nihče tebe ni opazil tako in videl kako se počutiš, razen sedaj ko si vse to napisal.

KAj hočem povedati.

prav je,d a si vse to napisal, zakaj bi brisal, morate vedeti, da ta sporočila berejo tudi tisti, ki dobro slišijo, vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da se na nek način bojijo srečati z vami, ker jim je nerodno kako se bodo pogovarjali. Tudi meni je bilo prvič nerodno, dokler se nisem srečal s Petro, no danes sem že navajen, da me gledate v usta, jaz pa bolj ušesa nategujem, da se razumemo. Kako pa mislite, da se razumejo otroci na morju, ki so iz različnih dežel. Samo z mimiko in rokami.

Zakaj je ta forum? da poveste kaj vas muči in da mi to preberemo, sami boste verjetno bolj malo storili, ampak mi pa lahko marsikaj slišimo in vam to sporočimo. Še lažje pa posredujemo naprej, samo najprej moramo vedeti, da imate težavo.

zato Alex, ne obremenjuj se, ti samo povej, isto pa svetujem tudi ostalim, nikar tako hitro v boj z besedami, časa imamo dovolj, da se o vsem pogovorimo.

primož

Sandi,
te popolnoma razumem.
Sem sam imel čisto enake situacije.
Sva že enkrat mela debato o tvojem vsadku. In da pr tebi najverjetneje ni kriv samo polžek.
S svojim zanikovanjem vsadka delaš slabo uslugo vsadku.
Če je ustrezna indikacija, in če je za gluhoto kriv le polžek, je učinek 100%.
Sam sem se rodil dvakrat, prvič ob rojstvu, drugič pa ko sem dobil vsadek.
Žal mnogo prepozno.

Ti si imel slušne aparate, ker si bil le naglušen. Zato si lahko razvil govor in si se lahko vključil v main stream izobraževanje, med slišoče vrstike.
Povsem druga maša pa je, če se nekdo rodi gluh in govora sploh ne razvije.

Nadalje,
iz postov lahko potegnemo zaključek, da je življenje gluhega zelo odvično od tega kakšna osebnost je. Koliko ima razvito samozavest in ego.
In sam bi delal predvsem na tem, na osebnosti gluhega, in na njegovem znanju.
Iz marsikaterega posta veje izredna samozavest, samozadostnost, optimizem,…
Če to pišejo GLUHI, ki so mlajši od 18 let, je to vse hvale in odobravanja vredno.
Če pa pišejo starejši pa stvar ni več taka.
Stvari se spreminjajo. Neizprosen boj, konkurenca, krčenje socialne države, globalizacija. koristoljubno egoistična miselnost BODO ŠE KAKO UDARILE PO GLUHI POPULACIJI, predvsem po šolajoči mladini.
Penzjonerji in tik predpenzjonerji so živeli v drugih, prijaznejših časih. Danes pa je te prijaznosti časov vedno manj.

Bomo vidli npr čez 10 let, kako bo. No ja, tud čudeži so možni, ampak zaenkrat nič ne kaže v to smer.

PS:
Sandi, a ti gledaš sam POP Tv?

mal pozno pišem, ampak vseen… ful sem vesela, da si tole napisal.
Sej sem si mislila, da vam gluhim ni lahko, samo na vse takele probleme pa niti pomislila nisem. In tudi tega nisem pomislila, kako lahko prizadanem človeka, ko čisto banalno odmahnem z roko (ravno to sem zadnjič naredila v lokalu, ko sva se pogovarjala z Luko, ki je tudi gluh). In jaz se imam pri tem še za strpno.. padla sem na celi črti.
Samo od vsega me je najbl presenetilo, ko si napisal, kako so se učitelji (ki naj bi bili neka avtoriteta, zgled) obnašali do tebe.

alex, hvala, da si povedal

Zdaj, ko so v Londonu policaji v civilu na železniški postaji UMORILI nekega 27 letnega brazilca s petimi streli od blizu v glavo ( en ni dovolj), sem se spomnil na moj gluhi pripšetlaj z žandarji slovenskimi.

Ženo sem imel v bolnici, ker je imela prometno nesrečo. Ker so jo premestili v Laško sem ji moral nesti obleko. Ker je stolkla avto, sem nesel obleke v potovalki.
Tečem na avtobus, da ga ne bi zamudil, in se spusti v dir za mano žandar. Nisem ga ne videl ne slišal, dokler me ni vlekel za potovalko nazaj, tako da nisem mogel na avtobus.
Gledali so mi dokumente, kukali v potovalko… IN SEVEDA SEM ZAMUDIL AVTOBUS.
Nihče se mi ni opravičil, zrihtali mi niso nadomestnega prevoza, in predvsem ZELO JE BILO PONIŽUJOČE DO MENE.
Kar je še ena kapla da imam te nacije poln kufer.
Vse barabe, dilerje, tatove… spregledajo, mene pa ki nesem obleko ženi tretirajo kot atentatorja.
Če bi bilo to zdaj v Londonu, bi me zbili na tla in mi dali pet šusov v glavo.

Kako naj gluhi sliši policaja da vpije naj se ustavi??????????? in kako naj prestrašeni človek (brazilec) ve, da tečejo za njim POLICAJI V CIVILU, ne pa kakšna poulična tolpa.

Ja, vsadek je zelo OK, le med tekom ga ne morem nosit!!!!!!!!

Živelo gluho življenje.