Rada imam sodelavca
Pozdravljeni vsi skupaj,
na vas se obračam s svojo težavo. Stara sem 37 let in sem že več kot 5 let zaljubljena v dve leti starejšega sodelavca. Tega si mu sicer ne upam povedati, ker me je strah kako bi bilo potem v službi, če bi mi odgovoril, da on ne čuti ničesar do mene.
V službi zelo dobro službeno sodelujeva (ne delava v isti pisarni) in na njegovo pobudo tudi večkrat debatirava o privatnih zadevah. Sodelavec je do mene večinoma zelo pozoren in prijazen, se pa dogaja, da ima obdobja, ko me po teden ali dva ignorira. Večkrat sem že predlagala kakšno druženje izven službe, pa je vedno našel kakšen neumen izgovor, da do tega ni prišlo. Prav tako mi ni pripravljen pomagati, če kdaj potarnam o čem privatnem (ostalim sodelavcem sicer tudi privatno pogosto pomaga). Iz tega zato sklepam, da mu ni do mene, čeprav večinoma v službi kaže ravno nasprotno. Kako pa bi sicer naj vedela, kaj si misli in kaj čuti do mene, če pa se obnaša tako različno?
Z leti sem mislila, da bo zaljubljenost minila, pa je vse slabše, saj ga imam vedno bolj rada. Neizmerno si želim družine, otrok, nekoga, ki bi mi vračal ljubezen,… pa si tega ne znam in ne želim predstavljati brez njega. V vseh teh letih nisem imela in še vedno nimam želje spoznati kakšnega drugega moškega. Prijateljice so mi organizirale že več zmenkov, jaz pa na vsakem razmišljam samo o svojem sodelavcu.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da sem slabe volje vsak dan, ko odhajam iz službe, zjutraj pa komaj čakam, da spet pridem v službo. Depresivna sem ob petkih, ob nedeljah pa polna energije. Vsak večer zaspim z njim v mislih, pa tudi čez dan razmišljam samo o njem. Celotna situacija mi zelo greni in otežuje življenje, pa iz tega nikakor ne znam sama ven.
Poskusila sem ga že tudi sama ignorirati, pa imeti v glavi njegove negativne lastnosti (ki jih tudi ni tako malo), iti na dopust za 5 tednov skupaj itd. Pa nič ne pomaga. Sodelavca imam vedno raje in razmišljam že o tem, da bi si poiskala strokovno pomoč ali pa zamenjala službo. Menjava službe bi mi sicer bil velik problem, saj živim v manjšem kraju, kjer ni veliko podjetij, nekaj daleč pa se ne bi rada vozila, poleg tega pa je v tej službi vse ostalo v redu in tega res ne bi rada zamenjala za kaj slabšega.
Strah me je, da bi se mi podrl svet, če bi izvedela, da ima sodelavec drugo prijateljico ali pa da ga ne bi več videvala. Poleg vsega tega pa bi si rada končno uredila življenje, ne pa da sem neprestano obremenjena s sodelavcem. Rada bi živela naprej, četudi sama, samo da bi mi bilo lažje.
Ima morda kdo kakšen nasvet? Kakšno podobno izkušnjo? Kaj naj naredim?
Za vsako idejo vam bom zelo hvaležna.
Lep pozdrav, Sonja
Zelo težko je svetovati nekomu, dokler ne stojiš v njegovih čevljih. Sama sem prebolevala leta dolgo, drugačno zgodbo in z drugačnim razpletom, tudi službeno, ampak čeprav sem vedela, da nikoli ne bo po mojih željah, enostavno nisem mogla odnehat. Zasvojena, ne samo zaljubljena…. Življenje je obrnilo, da naju je situacija oddaljila, pa je kljub vsemu še zmeraj je v meni. Manj, počasi se čisti. Verjetno zato, ker sem si sčasoma dopustila, da gre.
Ker vem, kako težko je lahko, bi bil nasvet pametovanje. Lahko samo predlagam. Po opisu sodeč tudi on ni popolnoma ravnodušen do tebe. Ali kot prijatelj in sodelavec ali pa si tudi on ne upa iz enakega vzroka narediti prvega koraka, kar pa močno dvomim. Morda bi pomagalo, da se distanciraš od njega, da ga skorajda ignoriraš, da se na njega obračaš zgolj še službeno in bolj kot ne uradno. Na način, ki ga bo prepoznal, da je odrinjen. Tvegaš, da se bo na tak način oddaljil tudi sam, brez vprašanj, le da bo sprejel tak odklonilni odnos, lahko pa bo tvoja hladnost pri njem vzbudila radovednost in vprašanja. S tem si morda lahko zgradiš pot, da mu predstaviš svoja čustva na “negativen način”, v smislu, da si ne moreš pomagat, da čutiš do njega veliko preveč, da te to razjeda in da ga pač moraš enostavno odrezati, zato da boš nekoč lahko shajala sama s seboj, ker trenutno ne moreš. Poskušaj ostati pri tem hladna, ne plani v solze in ne spusti glasu v pričakovanje. Da si mu sicer povedala, ker se čutiš dolžna zaradi svojega hladnega odnosa, da pa moraš to oddelat in da naj te v tem času pusti na miru.
Mislim, da kljub takšnemu priznanju ne izpade, da ga loviš, temveč, da si ga odpikala. Na njem pa je, da se odzove svojim čustvom ustrezno. Če ti bo stopil nasproti, ok, če pa ne, pa tako ali tako bolje, da svojo igro pelješ tako dolgo, da bo bolečina postala znosnejša. Morda poskusi poseči po kakšnih sprostilnih tehnikah, priporočam pa še Bachove esence, ki jih kupiš v lekarni in dejansko nekoliko omilijo negativna čustva.
Kakorkoli se obrne – vse dobro.
Ja, saj mi je že dolgo jasno, da si ga moram izbrisat iz glave, ampak na žalost ne gre tako, kot bi rada. Seveda sem ga poskusila dati že na hladno, pa je po mesec ali dva, dokler sem vztrajala, le zmedeno gledal, druge reakcije pa ni bilo. Potem pa sem seveda vedno popustila, saj je težko biti hladen do človeka, ki je do tebe prijazen.
Očitno bo treba zamenjat službo, da bom lahko začela spet živet, ker to sedaj ni ničemur podobno. Očitno nisem dovolj močna, da bi to lahko rešila drugače.
Govorim iz izkušenj. Tudi jaz sem se mučila tako kot ti. Ful sem bila izčrpana, ker se zadeva s sodelavcem ni in ni premaknila, da bi si priznala kakšna čustva. Po teh letih sem ugotovila, da me ima sodelavec samo za filanje lastnega ega, da pri meni črpa energijo, da konstantno išče mojo pozornost in vzbuja moje zanimanje zanj, sam pa ostaja do mene hladen. Če sem se odmaknila, je že našel način, da me je spet imel na stari poti.
Bila sem tako izčrpana, da sem morala na bolniško. Med tem sem razmislila o stvareh in ugotovila, da me sodelavec samo izkorišča. Poiskala sem si drugo službo in z njim prekinila vse stike. Čez čas ga je začelo matrati, da sem ga dala na ignore, in me je poskušal pridobiti nazaj z nekimi vabili, da se morava pogovoriti. Nisem se odzvala.
Pobrala sem se po letu in pol. Sedaj sem svobodna in sem se naučila, da ne nasedam več takim vampirjem. Ne moreš verjeti, koliko jih je. In ta tvoj je tudi zelo verjetno nek narcisoidni osebek.
Veliko poguma in postavi se zase!