Minilo je veliko časa od mojega razočaranja in bolečine. Povsem prebolela še nisem, sicer se verjetno ne bi spraševala tega, sem pa zagotovo vzpostavila distanco do dogodka.
Me pa vseeno zanima kaj žene moškega v to, da ima hkrati tri ali štiri ali več deklet. Da daje vsaki občutek, da je edina in posebna. Vse smo vedela, da je nekaj narobe, nobena pa kaj točno se dogaja – vsaj predvidevam, da nobena.
Ko pogledam nazaj vidim, da je imel isti način z vsemi. Če je kdo kaj omenil, je začel z napadom, da naj si grem z njim pumpat sunce, da to govori ker mu me je fous, da … In drugim enako. Imel je malo časa, vedno je bilo krivo delo. Zdaj vem zakaj, saj če moraš porihtat 3 ali 4 ali 5 žensk zagotovo nimaš časa. Pa vendar je bil skoraj vedno dosegljiv na telefon.
Z vsemi se je pričkal, ker ni imel časa, menim, da je bila vsaka od teh zvez v velikem delu eno samo kreganje, ker ni imel časa in ker smo vse vedele, da je nekaj narobe.
Pa vseeno je vztrajal, dokler dve nisva izvedeli, potem pa je četri, peti ali šesti, ne vem kateraje bila, naredil otroka. Sedaj počne isto, le da bolj zakrito.
Kaj vodi takega človeka? Onesrečuje ženske s katerimi je. Večji del njegovih vez so problemi in kreganje, manjši užitek in še to morda bolj seksualni kot drugačen. Nobene namreč ni kazal kot punce, vse smo bile njegove prijateljice in v družbi ni izkazoval ničesar, kar bi dalo vedeti, da kaj ima s katero.
Je to potreba po slavi? Podobno temu kot je pisalo mislim, da v Delu, da politike zasvoji naklonjenost javnosti in da gre na koncu že za fizično odvisnost – sproščanje dopamina.
Ali tak človek raje potrpi vso nejevoljo – krega se on namreč ne – je vedno tiho, ko pride do takih debat, samo zato, da uživa zaljubljenost, zaslepljenost in občudovanje večih žensk?
Je pri takem človeku sploh kaka možnost, da se kadarkoli spremeni? Naj povem še, da ima sedaj otroka in da ga nikoli ne omeni. Ne njega, ne njegove mame.
Je to pomankanje samozavesti ali le način življenja, ki njemu, kot on reče, paša?

Ma, se ti ne zdi, da preveč misliš, kaj on bi? Kaj pa si ti želiš, imeti, živeti ?
Verjetno ima vsak izmed nas svoje motive, take, ki se jih zaveda ali pa take, ki jih izvaja po nekem nezavednem, privzetem vzorcu. Ali si že kdaj napisala toliko stavkov o tem, kaj pravzaprav si ti želiš?

Vprašanj je rada bi razumela, ne pa jaz si želim! Jaz vem kaj si želim in ena izmed veliko želja je tudi razumeti tako ravnanje.

Pozdravljena
Iz besedila je razbrati, da še vedno živiš s tem človekom, ob katerem očitno nisi srečna. Moje mnenje je, da se tak človek ne more spremeniti. Vsaj ne v moškega, kot si ga večina žensk zasluži. In še posebej ne, če je v to prisiljen od zunaj. Bi se kar strinjala s tem, da je to kot nekakšna odvisnost, prav zato mora pobuda za spremembo priti od njega samega.
Ne bi rekla, da gre za pomanjkanje samozavesti, ampak prej za način življenja, a seveda ne morem, ker osebe ne poznam. Njemu je pomembno (seksualno) ugodje, ki ga uživa ob različnih ženskah, še posebej ker ve, da se mu ni treba nobeni kaj posebej posvečati. Saj verjamem, da je vsaki izmed njegovih žensk ob njem lepo in najbrž zna ženski dati tisti občutek, da je nekaj posebnega. Vendar dolgoročno tak človek ne zna izkazovati naklonjenosti in slej ko prej ga bodo čustva potolkla.
Glede na to, da si napisala, da se niti kaj dosti ne krega, je verjetno precej vase zaprta osebnost. Ampak vedi: slej ko prej vsaka tegoba pride na dan. Tako ali drugače. Morda bo čez nekaj let začutil praznino, kajti menim, da sta v partnerski zvezi pomembnejši duhovna ljubezen in čustvena povezanost, ne pa zgolj zadovoljevanje spolnih potreb. Tak človek te bo celo življenje miselno mučil, ti se boš obremenjevala s tem, zakaj on to dela, razumela ga tako ne boš nikoli, on pa bo živel po svojih načelih in bo vedno potreboval tebe bolj kot ti njega. Svetujem ti, da ga zapustiš in se ne obremenjuješ z njegovim početjem, še posebej pa ne išči razlogov zanj. To je njegova naloga, ki pa jo bo pripravljen izpolniti šele takrat, ko si bo sam to želel ali ko se bo zaradi svojih dejanj znašel v resnih težavah.

Takim tipom pač uspeva. Je kar nekaj žensk, ki jih privlači tekmovalnost. Ženske vedo, da zna ravnati z njimi, nezavedno preizkušajo svojo privlačnost in se v bistvu niti ne želijo resno vezati z njim, čeprav ga mogoče k temu nagovarjajo.
To so dedci, s katerim se lahko znorijo in pridobivajo samozavest, ko se postavijo z njim pred prijateljicami.
Ustvarijo si tudi sliko, da so vsi moški pač taki.

*****Kaj vodi takega človeka? Onesrečuje ženske s katerimi je. ….*****

Vprašanje si narobe zastavila.
Pravilno vprašanje bi se glasilo kaj vodi punce, da so s takim človekom???
ne mi rečt, da ima lahko en 5 punc, pa da nobena tega ni opazila? Hehe, niste opazile ker niste hotele videt.
Ti je bila všeč tekmovalnost, kjer si mislila da boš premagala tekmice za vse večne čase? hehe kakšna zmota. Zdej, ko pa vidiš da ne boš zmagala pa za vse kriviš moškega. Pa saj njemu je fajn, njemu nič ne manjka, on dela zase dobro. ne vem pa, kaj tebe in druge punce tak tip tako privlači?

Draga pionirka!

Predlagam, da si skupaj zastavimo drugačno vprašanje – ne, kaj žene tega človeka, da ima hkrati več žensk, ampak kaj žene ženske v izbiro tako neprimernega partnerja??

Zakaj se spustijo v razmerje, če pa moški nima časa zanje?

Zakaj so precej časa zadovoljne samo z drobtinicami ljubezni in pozornosti namesto da bi si privoščile pravo ljubezensko gostijo?

Zakaj si ne vzamejo časa za temeljito spoznavanje človeka s katerim nameravajo imeti razmerje?

Skupaj poiščimo odgovore!! Skupaj svetujmo vsem ženskam, da naj temeljito spoznajo zanimivega moškega preden začnejo razmerje.

Nekatere sploh nimajo izkušnje, kako izgleda prava ljubezen. Nekatere so tako neučakane v hrepenenju po nekom, ki bi jih imel rad, da pristanejo na karkoli. Globoko sočustvujem z njimi! Pa vendar je edina pot iz te situacije, da ozavestijo svoje početje in da same boljši način.

Za branje svetujem knjigo: 10 najbolj pogostih neumnosti s katerimi si ženske zapletajo življenje.

Lp

*****Nekatere so tako neučakane v hrepenenju po nekom, ki bi jih imel rad, da pristanejo na karkoli. Globoko sočustvujem z njimi! *****

Tole pa ne bo držalo. Večina teh punc je imelo prilko dobit tudi kakšnega drugega, bolj normalnega moškega. Pa se raje odločajo za take problematične, saj je življenje z njimi bolj razburljivo, nekatere privlači tekmovanje s tekmicami….. ja normalni moški so pa dolgočasni….

Pionirka,
treba bo odrasti in prevzeti odgovornost.

Odgovornost je tudi to, da rečeš bobu bob in ne izgubljaš časa s takimi tipi, kot je tvoj.
Ponavadi taki moški privlačijo nezrele in nesamozavestne ženske, ki so največkrat preživljale težko otroštvo. Z mirnim moškim, bi se nezavedno dolgočasile, ker pa v življenju drugega ne poznajo kot vznemirjenje in dramo, si iščejo tak tip moškega, da so le lahko zraven njega nesrečne. Močno ti priporočam v branje knjigo ŽENSKE, KI PREVEČ LJUBIJO, kjer boš dobila taprave odgovore prav na temo, zakaj te privlači tak neodgovoren tip moškega.
Kajti Pionirka, tudi tvoj moški je nezrela osebnost, ki se izogiba odgovornosti in je hkrati nezmožen celovitega partnerskega odnosa z eno samo žesnko. Zato ga tudi privlačijo taka zakopleksana bitja kot si ti, s katerimi lahko dela po mili volji kot mu paše, in si na ta način fila svoj deformirani ego, ko izzigrava vseh 5 po vrsti.
Samozavestna ženska, ki ima pozitivno samopodobo, se takega moškega hitro reši.

Pozdravljena,

naj delim s tabo lastno izkušnjo, s prav takšnim moškim.

Pri 29-tih sem bila zopet, po dolgoletni zvezi, samska. V novo vezo takoj nisem hitela, niti si to želela, tako da sem bila skoraj leto dni samska, ko sem ga spoznala.
Naj povem, da vedno v življenju poslušam svoj prvi instinkt, a tu ni bilo tako. Prvi občutek mi je rekel, stran od njega, kolikor sem dolga in široka, a tega nisem storila. Zakaj ne, res ne vem.

Mogoče zato, ker je bil moški, ki sem si ga vedno želela nekje v podzavesti, v tistih hotenjih in želenjih.

Naj povem, da sva najprej kako leto dni samo prijateljevala. Hodila na kavice, skupaj v kino, kak poljubček je že padel, več ne. Prve tri mesece mi je zatrjeval, da je samski, nakar mi je priznal, da je v eni zvezi z eno tujko, ki prihaja iz nemčije, in da sta skupaj že 4 leta, in da je tri leta živela in delala v sloveniji, in da se je pred kratkim vrnila nazaj v nemčijo, in da sicer še vedno ostajata v partnerstvu, ampak da sam ni več prepričan kaj in kako.

OK, vse lepo in prav, malce sem rabila, da sem to sprejela, mu dala vedeti, da med nama več ne more biti, dokler ne bo razčistil kaj in kako. A takrat je bilo že prepozno da bi ga skenslala, in resnično sem upala, da bo njo skenslal in vzel mene.

No, in sva nadaljevala, s poznavanjem, občasnim druženjem, kake večerje, kino, gledališče, ples, … , meni so se takrat tudi dogajali črni dnevi v moji familiji ( v tem letu sem izgubila oba starša ) in vedno mi je stal ob strani: skratka: postal mi je dober prijatelj in vedno bolj in bolj sem ga potrebovala ob sebi, vedno več in bolj močno sem čutila do njega, in počasi je prišel do mene. Sprva je izvabil strast iz mene samo preko telefona, ali emaila ali msn-ja, ko sva se srečala, je bil zadržan, poljub objem, in nič več.

In potem me je povabil, da bi podaljšan vikend preživela v njegovem domu. Do takrat še nikoli nisem bila pri njem doma, niti me ni povabil, niti se nisem vabila sama. In ko sem sprejela njegovo povabilo, je bilo obema jasno, kaj in kako. IN sem šla, ker takrat sem bila že tako noro zaljubljena v njega, tako velike strasti, kot sem jo čutila do njega, nisem še do nikogar. Kljub temu, da sem vedela, da je tam nekje še ena.

No, tiste 4 dni je bilo nepozabnih, vse do zadnjega dneva. Zjutraj, po zajtrku, je šel za računalnik, in nenamenoma sem videla, da piše dolg email. Sumljivo. Ok, sprva sem mislila da pač piše svoji nemki, ampak..nekaj..tisti občutek, mi ni dal miru. Ko se je šel tuširat, sem ga čisto nedolžno prosila, ali lahko za nekaj minut skočim samo nekaj prečekirat na svoj email. In mi je dovolil.

Seveda sem odprla njegov explorer, in kaj sem našla:
dolga ljubezenska pisma, ki jih je pisal vsaj še 4-im ženskam, poleg mene in poleg nemke. Vse skupaj sem na hitro samo copy/paste v moj hotmail, si vse skupaj poslala nazaj na svoj hotmail, koliko adrenalina je bilo takrat v meni, ne znam povedat. Pristala sem na realna tla.
Še do časa sem ugasnila explorer in se priklopila na eno kvazi internetno stran, se umirila in ko je prišel iz kopalnice, nekako preživela še tisto popoldne z njim, kot da ni nič.

Ko sem zvečer prišla domov, je bila prva pot za računalnik in brati in brati in brati. Katastrofa! Kakšna bolečina!!!! Ampak, priznam, da sem nekako čutila vse do takrat, da tista nemka ni bila edina, in da jih je še več.

Kako me je bolelo, ko sem pa imela dokaz pred sabo, da sem vse skozi imela pravi občutek, pa ne znam povedati.

Zadevo sem končala! Čez en teden sem mu poslala na njegov dom vse stvari ki mi jih je kdaj podaril in v kartici mu samo napisala, da mu želim srečno in zdravo življenje. Nikoli ni izvedel, da vem! In nikoli ne bo.
Naj povem, da še vedno leta za mano, da si me še vedno želi, da še vedno pošilja sms-e, emaile, klice, a moj telefon ostaja nem, sms-e niti ne preberem , email zbrišem takoj, na klice ne odgovarjam. A on vztraja!

Jezna sem sama nase samo zato, ker nisem poslušala svojega notranjega občutka, kateri me še nikoli do sedaj ni pustil na cedilu. Ne vem kaj mi je bilo, da temu občutku nisem zaupala tudi v tem primeru, ne vem kaj mi je bilo, da sem sama sebi dovolila, da sem ga vzljubila in ga sprejela v svoje srce. IN to globoko!!! Ja, bila sem nora! A to sem naredila, ne gledam več nazaj, a boli pa še vedno. ŽAL!

In ja, moški te vrste niso nikoli dolgočasni, zanjo z ženskami, z besedami in tudi z dejanji. Vedo, kako se ženskam streže.
In osebno ne maram dolgočasnih moških, mogoče je pa to bila napaka.

Namesto, da se trudiš razumeti njega, se raje vprašaj, zakaj si TI pristala na opisane okoliščine, zakaj si se TI tako malo cenila, da si pobirala ostanke. Ne, on se ne bo spremenil ( vse , kar počne, je dokaz za njegovo šibko samozavest, ki si jo dviguje na ta način), se pa poskusi ti iz tega kaj naučiti in spremeniti, da več ne boš nasedla takšnemu tipu.

Dajanca predlaga da napišemo zakaj e nam to dogaja.

Hm, jaz sem imela doma neustrezno otroštvo in sem vedno razmišljala, da bom nekega dne šla stran in …

Pa sem res šla. A moja popotnica je bila šibka samozavest in zato sem dobila tudi takega fanta. Zelo podobnega mojemu očetu.
…
Ko sem čez leta začela raziskovati, kaj manjka v mojem mozaiku, sem odkrila, da je mnogo literature. Sedaj vem, da sem našla takega fanta, ker sem imela doma tak vzor. Samo to sem poznala in vzela za sveto.

Moja zgodba je dolga, a rekla bom samo to; imela sem srečo, da se mi je zgodila nesreča, ki naju je pahnila na rob. TAkrat sva spoznala, da slabše ne more biti. V drugi polovici življenja sva se začela OBA izobraževat in se postavljat na novo. Sedaj veva marsikaj, pa verjetno še veliko premalo. Zelo nama je žal, da sta v tem trpela tudi otroka. Kar je dobro, je pa to, da vidiva luč in z roko v roki greva proti njej. Sledita tudi otroka.

Koliko manj gorja bi bilo, če bi se zavedali, da je to pomembnejša vzgoja od vzgoje vedenja, ki so ga ocenjevali v šoli. Država to ve, pa ne bo naredila nič, ker potrebuje zarukane ovce. Le take lahko molze. Pa ni to samo pri nas.

Živjo!

Še nekaj bi rada dodala k tej debati.

Življenje ni nikoli črnobelo, takšni moški – ženskarji imajo tudi svojo dobro in zelo uporabno stran – znajo z ženskami – vejo, kaj si ženske želimo, znajo nas kam povabit, znajo biti na razpolago ko smo na tleh, pišejo krasna dolga ljubezenska pisma, prinašajo darilca, so pozorni, zmenki z njimi so enkratni, znajo poslušati, imajo smisel za romantiko in še in še!

Veliko spretnosti morajo obvladati, da osvojijo in vzdržujejo razmerje z več ženskami. V tem so profesionalci. Ne bi bilo slabo, če bi se ostali moški naučili več teh spretnosti. Ženske bi bile zelo vesele!!! Odnosi pa bi delovali sto na uro!!

LP

Draga Pionirka,

sprašujete, kaj žene moškega v to, da ima hkrati več žensk. Po mojem mnenju gre lahko za več dejavnikov: živalska narava človeka in vse, kar je z njo povezano (nagon po ohranitvi vrste, samoohranitveni nagon), želja po zabavi in užitkih, strast po spolnosti z različnimi ženskami.Takega moškega lahko vodi tudi potreba po potrditvi in želja, da bi sebi in drugim dokazal, da je “pravi” moški, če lahko hkrati ima več žensk in vse obvlada, zadovolji. Za moškega, ki je, bolj kot na proces, naravnan na doseganje ciljev, je ženska zanimiva lahko le toliko časa, dokler je ne osvoji in spi z njo (doseže cilj), nato pa se usmeri k novemu cilju (k novi ženski).

Resnična ljubezen in osebna rast seveda zahtevata, da tak človek svoje nagonsko-čustvene vzgibe v sebi postopoma prerašča in preobrazi v zvestobo eni partnerki, v pravo ljubezen, globlje razumevanje, spoštovanje, podporo … Žal marsikateri moški do tu ne seže in se ne spremeni. Lahko pa zaupamo življenju, da bo tudi za takega človeka prišel pravi čas, ko se bo soočil s posledicami svojih ravnanj in bo pripravljen tudi na spremembo samega sebe. Življenje ga bo že tako stisnilo v kot, da bo moral preko lastnega trpljenja spremeniti svoje vedenje, če bo hotel zopet resnično zadihati in polno zaživeti.