Rad bi prenehal
matis koliko časa že ti vztrajaš? Čestitam, odličen si!
Ma jaz zaenkrat ne trpim niti malo,… sploh danes sem živčen,.. je bil dan plače. Imam vsakič slabšo plačo, a cene rastejo. Šef pravi, da ni denarja. Pa vseeno nisem pomislil, da bi kadil,.. a sem res živčen, ker sem zapufan – kredit za stanovanje, in komaj da živim.
Pozdravljeni
Ko imam krizo, pridem na ta forum, in kriza mine. Ne kadim 5 mesecev. Začele so se težave. Tako močno sem zavedena, da bi spet prižgala, da se bojim sama sebe. Prepričujem se, da naj se vendar sestavim skupaj in prepodim misli, ki me spodbujajo v to smer – kaditi.
Dopovedujem si, da sem prešla težko pot, da sem prenehala, čeprav sem uporabljala Champix. Res sem v krizi in strahu, hkrati pa se sama sebi zdim bedna.
Brala sem vaše izkušnje in videla, da ste tudi to krizo uspešno prešli. Meni pa se zdi, da je trenutna kriza mnogo večja kot na začetku. Upam, da zmagam…
lep pozdrav vsem
Tajanca: očitno si zelo meni podobna. Tudi jaz sem že večkrat prenehal in po nekaj mesecih nekajenja spet pričel normalno s kajenjem. Zdaj ne kadim približno 14 dni in nimam težav. Saj bi pokadil, ampak je volja za prenehat še vedno zelo močna. Ko pa minevajo dnevi, tedni, meseci,… ta volja postaja vse šibkejša in na koncu pride trenutek, ko mi hudiček v glavi reče: “Ma daj kadi in uživaj v življenju!” Pravijo, da je življenje lepše brez cigareta. Je to res? Kdo mi dokaže to?
Vem, da če kadiš zboliš, trpiš in na koncu zgodaj umreš…. ampak ni nujno! So izjeme,…kot so izjeme zdravo živečih ljudi, ki jih pred 30 letom pobere infarkt ali možganska kap,… ali rak. Izgubil sem prijatelja nedolgo nazaj – umrl je zaradi raka na želodcu pri 27 letih. Vedno je zdravo živel – nikoli kadil, nikoli pil….
Ok,… saj ne osporavam. Znanstveno dokazano je, da kajenje škoduje zdravju in to full,… ampak vseeno?!?! Je tudi zdravje res tako pomembno za kot nekateri pravijo – nesmrtno dušo, ki bo zgubila telo zaradi raka na pljučih, infarkta,… ali 3. svetovne vojne, ki po mojem vsem grozi bolj kot rak na pljučih???
Ne vem,… kajenje je zlo definitivno! Ampak takega zla je vsepovsod ogromno.
Kaj se res izplača? Šparat denar z nekajenjem in potem vzet kredit za si kupit nek brez vezen avto in ta kredit preplačat bolj kot če bi kadili 500 let škatlo na dan???
Ali ne kadit zaradi zdravja in potem umret v prometni nesreči, ker nas pijani bolgar zgazi na križišču???
Še en razlog za ne kadit: Počutiš se boljše! JA res je,… zjutraj že zdaj po dveh tednih ne smrdim več,… ampak je lepše zjutraj ne smrdet ali pa v kafiču spit kavico in prižgat prijatelja???
Bo kdo pokomentiral??? Ali ne bo članek objavljen, ker bolj zagovarja kajenje kot pa graja??? Predlag objavo, naj vsi tisti, ki se borijo proti grdi razvadi odgovorijo na ta vprašanja,… po mojem bo vsak nehal, če bo odgovoril, da so cigareti slabo!!
Hvala, LP vsem!
Spoštovani1
Ni razloga, da vaš prispevek ne bi bil objavljen. Mislim, da tudi ni bilo še nobenega, ki do sedaj ne bi bil.
Prepričan sem, da marsikaterega kadilca mučijo podobne ali enake dileme, kot ste jih opisali. Dejstvo je, da si mora na koncu vsak odgovoriti sam, ali bo ostal odvisen (nesvoboden) ali ne. V večini primerov tisti, ki tako razmišlja, še ni zaznal posebnih bolezni, zato se pogosto sprašuje o smiselnosti prenehanja kajenja.Tudi našteti primeri (nekadilec, ki zboli, ali ga povozi avto itd) seveda obstajajo, kot obstajajo tudi primeri, ko kadilci dočakajo visoko starost skoraj brez bolezni. Vendar se to dogaja bolj poredko. V večini primerov pa je seveda obratno, samo da se nam tisti prejšnji bolj vtisnejo v spomin.
Problem pa ni samo prezgodnja smrt. Še huje je to, da večina kadilcev zboli in postane invalidov, pa potem lahko dokaj dolgo živijo, vendar je ta kvaliteta življenja zelo slaba, vsekakor pa ni nobenih užitkov nikjer več.
Ponovno želim poudariti, da nočem nikogar, ki kadi, ne grajati in ne obsojati. Za to nimam nikakršne pravice. Edino kar želim je to, da poskušam pomagati tistim, ki so se odločili prekiniti z odvisnostjo, kar vsekakor ni enostavno, kot že imate izkušnje. Zdravniki pač zelo dobro vemo, na podlagi izkušenj iz dolgoletnega dela, v kaj pripelje kajenje (in druge odvisnosti) ter želimo svetovati in pomagati.
Dr. Čakš: Iskreno se zahvaljujem za te vaše besede v imenu vseh kadilcev, ki kakor jaz želijo svobode in neodvisnosti. Iz vaših besed je razvidno, da nam želite pomagati, in jaz sem izredno hvaležen.
Če povem po pravici,… sem tak post napisal bolj zato, ker sem radoveden kako bodo ostali reagirali. A se še kdo znajde v meni podobni situaciji?? Zakaj prenehat kaditi?? Zakaj, če pa tako prija????
Jaz sem našel svoj odgovor! Čutim, da je pravi!! Torej,…
četudi neham kadit in vseeno kmalu umrem zaradi drugega razloga, ki ni povezan s kajenjem…. četudi neham kadit in vseeno sem brez denarja, ker ga drugje izgubim ali potrošim…
… bom vseeno neodvisen! Ne bom se tresel vsakič, ko ne bom smel kadit! To je razlog! Kajenja ne potrebujem za živet!!!
Konec je! SEdaj sem prepričan! Cigaret je nekoč bil moj najboljši prijatelj, a sva se skregala! Zdaj ga sovražim!
Srečno vsem!
LP, Iztok
Iztok hvala. Prav tvoje razmišljanje mi pomaga, da mi je lažje v trenutni krizi. Nisem bila pripravljena na to, da bo še kriza…mislila sem, da bo iz tedna v teden bolje in lažje, kar je do zdaj tudi bilo. Pa izgleda ni tako in to prav dobro opisuješ ti.
Zelo dobro opisuješ tistega hudička, ki tudi meni ne da miru. Upam, da tudi ta kriza enkrat mine. Kdaj? Premišljevala sem, da bi spet začela jemati Champix, pa ne vem ali bo to pomagalo. Trudila in borila se bom naprej. Ko pa bo najhuje, bom spet na tej strani z vami vsemi.
Sicer pa je prvič, da sem nehala kaditi…upam da tudi zadnjič. Iztok, dajva nehat za zmeraj 🙂 Uspelo nam bo, samo “hudička” morava v red spravit 🙂
Lep pozdrav vsem
Ne potrebujemo nobenih zdravil. Kajenje in zasvojenost je v naših glavah. Dokler ne bomo nehali mislit na to bodo krize trajale. Od cigaret nismo fizično odvisni, pač pa zasvojeni smo psihično. Ta forum je odličen, ampak vseeno menim, da vsi uporabniki še vedno riskirajo ponovno pričeti s kajenjem,… ker ozdravljen kadilec ne bo mislil več na cigaret in bo pozabil tudi na ta forum. Vsekakor pa lahko skupaj si pomagamo iz kriz.
Da Tajanca,… hudička v naših glavah je potrebno spodit, pa bo rešeno! Nekoč so take zasvojenosti zdravili z eksorcizmom,… saj je kajenje resnično zasvojenost s hudičem!!
Knjige Končno nekadilci nimam ne,… sem pa že bral in slišal o njej. Verjamem, da pomaga bolj kot katerokoli zdravilo, ker če je res tako dobro napisana, lahko nam vlije moč. Zdravila pa nam samo dajo eno sranje za drugo. Ne rabimo zdravil, ne rabimo kajenja, ne rabimo nikotinskih nadomestkov, samo svojo lastno moč moramo zbrati in jo uporabiti.
Prebiram članke (tako kot velikokrat zadnje 2 meseca) in večkrat imam občutek, da mi je nekdo prebral misli in jih napisal 🙂
Sem pri drugem poskusu postati nekadilka in kmalu bo 2 meseca od ZADNJE cigarete. Jemala sem Champix, pa sem ga po dobrem mesecu opustila, saj je bilo vse super. Potem je prišla velika kriza in sem šla nazaj na Champix.In to bo delovalo, sem se že odločila 🙂
Tudi meni večkrat ni jasno zakaj se trpinčim, ko pa sem tako rada in z užitkom kadila! Ni me motil smrad (doma sem kadila samo v kleti ali zunaj), vedno sem z veseljem stvari dokončala, saj je potem prišla nagrada-cigareta.Vedno sem izbirala družbo in lokale kjer je bilo dovoljeno kaditi. No, pa smo tu. Nikoli mi ni zmanjaklo cigaret (tega si nisem dovolila),v vsaki novi situaciji sem najprej poiskala prostor kjer bom lahko prižgala,šele potem je prišlo na vrsto vse ostalo… in še veliko takih,vam gotovo znanih stvari:-)
In odločila sem se, da bi pri svojih rosnih 40-ih lahko končno začela razmišljati s svojo glavo in ne več s škatlico cigaret, ki so mi narekovale potek dneva:-(
Moram povedati, da je forum čudovit in že velikokrat ste mi pomagali stopiti čez krizo, tako da sedaj vedno vem kam po pomoč:-)
Držim pesti za vse nas!
Lp
Lep pozdrav!
Tudi zdravilne rastline pomagajo. Borovnica…
http://freeweb.siol.net/icevnik/zdravilne%20rastline/401.html
LP
Dragi Iztok,
malo z zaostankom berem tale tvoj mail im me je spravil prav v preserno voljo, ker je v resnici tako resnicen in tako simpaticen in tako zlahka se je poistovetiti z njim, sploh takrat ko zacepetas in si reces: pa to je res vse popolnom brez veze, dajmo enag prizgat in uzivat in to v prekrskih.
…kakorkoli, popolnoma te razumem in popolnoma se strinjam s teboj, tako kot se strinjam s tvojim naslednjim mailom v katerem pravis, da si nasel svoj odgovor…
…upam da sem ga nasla tudi jaz…zdaj sem brez cigaret ze nekako 5 tednov in mislim da mi gre kar lepo. Seveda imam taksne in drugacne krizice, za vse pa je znacilno predvsem to, da minejo. Tudi moj razlog zaradi katerega sem prenehala s kajenjem je podoben tvojemu. S cigaretami sem se strastno lepo razumela 18 let, nikoli mi niti na pamet ni padlo, da mi skodujejo, s tem se enostavno nisem ukvarjala in zato tudi mislim, da mi niso skodovale. Dokler me ni, kdo ve od kod, zagrabila panika, da si s kajenjem skodujem. In magicna veza se je prekinila. Zato imam zdaj obcutek, da, cetudi bi si se tako mocno zelela nazaj med kadilce, tja nekako ne morem vec. Ker v moji glavi ni enako kot prej. Kot ljubimec, ki ga moras zapustiti in pocasi pozabiti.
Eh ja, jaz mislim, da nam bo uspelo in da smo v resnici veliki frajerji, da nam je uspelo ze to, kar nam je:-)
Obenem pa lepa hvala vsem ki ste mi odgovorili in svetovali pod temo Ponosna sem…kot sem ze rekla, ta forum mi je res v veliko pomoč, čeprav se mi zdaj zdi, da me vsej nek čas nekako ne bo nazaj…morda prav zato, ker sem uspešno začela pozabljati:-)
Vso srečo vsem skupaj
Sanja
Prebrala sem si vse odgovore od prvega do zadnjega. Zelo so mi koristili in me malo “razbistrili”. Stara sem 23 in mislim, da sem kadila totalno preveč. Minimalno škatlico na dan, zelo aktivno v zadnjih parih letih. Kar je preveč, je preveč. Zelo dobro so napisali tisti, ki so rekli, da postane škatlica cigaret, “center življenja”. Točno v to se je pri meni razvila ta razvada. Umrl mi je tudi sosed, zaradi raka na pljučih (on je bil strasten kadilec-2 škatli cigaret na dan)…kako žalostno je to, da sedaj ne bo mogel videti svojega malega vnučka…nikdar več. Grozno. Tudi počutim se tako nesvobodno, ko moram nonstop kaditi-včasih se hecam in rečem, da sem “chain smoker”. Čeprav vem, da zame ni niti malo hecno. Nočem še leta in leta tako raufati, se odvajati še kasneje-ko bo toliko težje, zmetati toliko denarja tobačni industriji, sploh pa nočem končati kot moj sosed! Vse to so dejavniki, ki so name zelo vplivali. Vem, da je komaj prvi dan, vem, da to ni nič, a vendarle je veliko, saj je vsaj prišel tisti dan, ko sem rekla cigaretom NE. No nekomu sem le hotela sporočiti, da sem se odločila, ne prižgati več cigareta, Vi ste prvi:)
Pa lep pozdrav, vsem pa želim veliko uspeha pri odvajanju (pa sebi tudi!).
Spoštovana!
Veseli me, da ste na teh straneh dobili podporo za svojo odločitev in Vam k tej odločitvi tudi čestitam. Prepričan sem, da Vas pri tem podpiramo vsi na tem forumu. Ob težavah nam kar pišite in poskušali Vam bomo pomagati po svojih najboljših možeh. Veliko uspeha Vam želim in lepe praznike.
Ojej počutim se obupno…glava me boli, tečna sem, vrti se mi…odpravila sem se že na daljši sprehod, da bi mi kaj pomagalo. A je bilo bolje le za kakšn trenutek. Drugače pa se uspešno upiram skušnjavam. Že prvi dan sem bila na “kadilski” fešti…Enostavno sem tako odločna, da zares neham. V tistem najslabšem trenutku se spomnim na to; koliko cigaret sem že pokadila, kakšne odtegnitvene simptome imam, sploh pa ponoči (sanjam cigaret, moraste sanje, kratek spanec…). Kriza. Odločila sem se, da se bom začela ukvarjat še z eno športno dejavnostjo (saj me sladkarije kar kličejo…). Poskušam se čimbolj zaposlit, a trenutno je splošno, fizično počutje preslabo…Tako, da sem raje kar prišla malo sem gor jamrat:)
Lepe praznike želim vsem in prijeten anti-kadilski pozdrav:)
Petrusha,
Dobrodošla med nami, srečnimi bivšimi kadilci! Jaz sem kadila 23 let več kot škatlo dnevno, pa sem imela podstrešje bistveno manj “popucano”, kot ga imaš ti! Vseeno mi je tokrat končno uspelo (se bližam polnim 8 mesecom), in to tudi s pomočjo tega foruma. Zato le veselo dalje, z majhnimi koraki, vsak dan posebej. Sedaj o tem razmišljaš večino časa (prvi mesec je sploh pasji), potem pa se minute povežejo v ure, ure v dneve, dnevi v tedne… In vsak mesec gre hitreje naokoli. Sedaj se na kajenje še spomnim, ampak brez kakršnegakoli čustvenega naboja, neobremenjeno, brez želje… Tu pa tam tudi še sanjam (ravno danes ponoči sem), ampak potem si tako srečen, ko se zbudiš!
Držim pesti zate, Mojca
Mojca najlepša hvala za spodbudo in čestitam ti za tako uspešen in velik korak!
Tudi jaz velikokrat skočim na tale forum prebrat meni podobne zgodbe, potem mi je lažje. Moram priznat, da se mi sedaj ne zdi več tako zelo stresno (kot prve tri dni), misel na cigaret poskušam kar ignorirat (čeprav jutranja kavica in …ahhh). V glavnem danes zgodaj v jutru sem našla škatlico cigaret in jo zelo zelo s težkim srcem vrgla kar v smeti (kaj pa naj?). Nič vztrajam pri svoji ideji. Komaj čakam, da bo kakšen mesec okoli, da bodo misli okoli cigaret vendarle manjše.
Mojca tudi jaz držim pesti zate (čeprav si že iz vsega hudega ven:).