Pozdravljeni,

brez cigareta sem že dobrih osem tednov. Pomagam si z obliži Nikorete (prej Champix, zaradi alergije sem ga opustila), brez katerih zelo verjetno ne bi zmogla. Prve tedne je še neakako šlo, sedaj pa čutim vedno večje psihične probleme. Zmanjkuje mi volje do vsega, razdražljiva sem itak. Pravzaprav se mi zdi, da sem zapadla v nek začarani krog iz katerega se ne znam izveči. Vem, da bi mogla športat ali pa vsaj delati sprehode, pa se ne morem spraviti nikamor. Pravazprav nimam volje do ničesar. Postala sem tudi zaskrbljujoče asocialna. Zdi se mi, da tonem vedno globje, porajajo se mi tudi črne misli. Skratka, življenje je postalo popolnoma brezvezno. Kaj svetujete oziroma, glede na izkušnje, kdaj naj bi se stanje počasi začelo normalizirati? In, ali so težave v tako velikem obsegu sploh normalne?

Spoštovana!

To kar opisujete so normalni znaki abstinenčnega sindroma. Zagotovo ste sedaj v najtežjem obdobju. Zdržati morate še nekaj dni, saj se izboljšanje ponavadi prične po 2-3 mesecih. Vendar ne stojte križem rok in ne obupujte nad sabo. Prisilite se, da greste ven iz stanovanja, da storite karkoli in da če se le da, ne razmišlate o tem, kako ste ubogi! Prepričan sem, da zmorete storiti to. Zunaj so lepi jesenski dnevi in ni razloga, da bi ostajali doma. Poprosite prijatelje, da gredo z vami, dvignite telefonsko slušalko in jih pokličite. Napišite na ta forum in to kolikor hočete pisem. Vsi, ki smo na tem forumu, sem prepričan da vas podpiramo in vam želimo pomagati. Torej potrudite se, izplačalo se bo!

POPRAVICI POVEDANO SE ŽE DESET LET TRUDIM ,DA BI PRENEHALA Z VSEMI MOGOČIMI METODAMI VENDAR TAKO DOBRO KOT SE SEDAJ POČUTIM S TABLETAMI CHAMPIX SE ŠE NISEM. NITI S CIGARETAMI NE. NITI KAVE NE PIJEM ,KER JO ENOSTAVNO NE POTRBUJEM IN RAZPOLOŽENJE JE TUDI STRESOM NAVKLJUB DOBRO. KADILA SEM PA TRIDEST LET.SICER NISEM ŠE KONČALA S TERAPIJO KER ŽELIM TOČNO UPOŠTEVAT NAVODILA,ZATO BOM DALA 12 TEDENOV SKOZI IN ČE BO POTRBNO ŠE 12 Z MANJŠIM ODMERKOM.
VENDAR SEM ŠE VEDNO PREPRIČANA DA SI MORA VSAK SAM IZBRATI SVOJO METODO.

Pozdravljeni,

tudi mene še vedno mučijo problemi odvajanja. Abstiniram dobre 4 mesece, pri čemer se nelagodnost stopnjuje oziroma doživljam zelo velika nihanja razpoloženja. večkrat mi pride na misel, da bi opustila idejo odvajanja in šla na stare tire, saj biti kadilec spet ni tako hudo in umreti zdrav je brez veze. Preklinjam dan ko sem začela kaditi, saj z občutkom, da ti vedno nekaj manjka ni lepo živeti. Skrbi me tudi moj odpor do druženja s prijatelji, saj sem včasih zelo rada pohajkovala po centru mesta, kofetkala, sedaj pa v posedanju v lokalu brez cigaret, ne vidim nobenega smisla. Kako žalostno, da me sploh več ne zanima, kaj je kolegica doživela v preteklih dneh. Želim si, da bi bilo vse po starem, ko sem uživala v življenju, strastno kadila. Poleg tega sem se pa še zredila in sedaj niti ne smem jesti, ko mi paše. Kaj je res cel smiseu življenja stalno odrekanje se užitkom????

Malo mi je lažje.

Lep pozdrav

Spoštovana!

Prav razumljivo je, da se vas polotevajo vsake toliko časa take misli. Poskušajte si osmisliti pohajkovanje po centru mesta in klepet tudi brez kajenja. Poskusite to, potrudite se in boste videli, da lahko to počnete z veseljem brez cigarete. Človek ima lahko vrsto užitkov in se mu večini ni potrebno odrekati. Kadar pa gre za zasvojenost, ki povzroča bolezen in smrt, je vseeno dobro, da se temu odpove in se ji upre.
Dokler ste še zdravi, se vam zdi, da bolezen ni tako huda reč. Kot zdravnik splošne medicine sem v letih svoje prakse srečal in zdravil veliko bolanih. Vsi ti so dejali, da ni večje vrednote kot je zdravje. In tega Vam iz srca želim.

Kaj sedaj?
Za mano je 11 tednov brez cigareta s pomočjo obližev Nicotete. Odločila sem se, da predčasno (en teden) preneham uporabljati obliže. Bila sem na dozi 5 mg. No, prvi dan brez obližev opažam precejšnje težave. Izjemna razdražljivost (živčnost) in težave s koncentracijo. Pravzaprav gre za tipične odtegnitvene simtome, ki ji zaradi postopnega zmanjševanja nikotina nisem preičakovala. No, vsaj tako intenzivnih ne. Odločila sem se, da si kupim še eno tedensko dozo obližev po 5 mg. Kako naprej potem? kaj priporočate’ žvečilke Nicorete v torbici za vsak slučaj? Kako se rešiti nikotina?
Vnaprej hvala za odgovor.
Tamara

Spoštovana!

To, da se pojavljajo tako močni abstinenčni simptomi je, kljub jemanju nikotinskih prepravkov in po njihovi prekinitvi, dokaj pogosto. S tem se boste morali spopasti. Glede nadaljevanja ste predlog dali že sami: po prenehanju uporabe obližev imejte pri roki žvečilke in jih ob krizah uporabite. Druga možnost je, da uporabite Champix, s tem da uporabljate nikotinski pripravek še 2-3 tedne, odmerek Champixa pa povečujete po shemi in navodilih.

v zvezi z mojo veliko željo po cgareti iz prejšnjega tedna bom zgolj v vednost in pomoč ostalim povzela kaj sem odkrila:)

Tiste dni mi je nekaj zelo manjkalo in napetost je bla res velika. Na skrivaj sem vzela eno cigareto iz bratove škaatlice (no no, da se ne prestrašite, nisem je skadila!!!!:) in povlekla. To je bil globok vdih, tako kot sem ponavadi kadila. Ne boste verjeli, napetost je izginila. Seveda cigaret ni bil prižgan, a ta gesta me je pripeljala do spoznanja, zakaj sem kadila in zakaj sem cigarete potrebovala.

Z globokim vdihom in izdihom sem za trenutek pozabila na ceu svet. Na vse dogajanje okoli mene, na vse težave, probleme, na vse obveznosti sem pozabila in v trenutku sem bila pomirjena. To mi je pokazalo, da potrebujem le na vsake toliko časa popoln odklop. Miselni seveda. Da potrebujem trenutke, ko je vse enako nič. Ko ni nič.

Sedaj ob želji po cigareti, za katero vem da to ni želja, se usedem, zamižim in naredim popoln odklop. Gre za nekaj sekund, ki mi vlijejo nove moči in me rešujejo vsega.

Probajte, mogoče kdo izmed vas nekadilcev tudi kaj takega potrebuje.

Lep pozdrav

Spoštovana!

Izjemno zanimivo opažanje in izkušnja!!!
Želim si, da bi čim več tistih, ki želijo prenehati, prebrali to Vašo izpoved in spoznanje. Je zelo poučno.

Pozdravljeni,

bolj na začetku teme sem pisala o tem, da sem prenehala kaditi. Z veseljem sporočam, da danes, to je več kot 4 mesece za tem, še vedno ne kadim.
Sama sebe sem presenetila (pa ne da sem prenehala) ampak, da tudi hudih ali dolgih kriz nisem imela.

Vsem želim veliko uspeha, verjemite, je težko, ampak povsem mogoče.

Pozdravljeni!

Z vsem veseljem vam sporočam, da danes praznujem 6 mesečno (beri POL LETA!) abstinenco od kajenja! 🙂 Sem zelo ponosna nase in vsem, ki se skušate rešiti te razvade, predlagam, da vztrajate.

Ne spomnim se več kdaj sem nazadnje želela kadit in zastrašujoče dejstvo “nikoli več ne bom mogla kaditi” me sploh več ne gane. Še sama ne morem verjeti, da sem prišla do te stopnje, ko ni nobene napetosti, skrite želje, mučnega odrekanja. Nism si predstavljala, da bom kdajkoli lahko dosegla kaj takega.Ampak očitno je možno. Tudi najbolj strasten kadilec lahko neha!

lep pozdrav in srečno 2008!

Bravo bravo cigaretka za srebrno medaljo (baje trije meseci pomenijo bronasto, šest mesecev srebrno in 12 mesecev zlato medaljo 🙂 Iskrene čestitke! Res si lahko ponosna nase, še posebej, ker si že po 6 mesecih tako skulirana. Jaz grem za tabo (danes je 5 mesecev in 1 teden), vendar še nisem tako cool, ker me moja podzavest še pogosto opominja na moj nekdanji življenjski slog. Je pa res, da želje po kajenju že dolgo ni več in da je vsak mesec bistveno lažji!

Mojca

Jaz pa opažam, da čedalje več mislim na cigarete. Danes je 42. dan brez cigarete, pa mi bolj hodijo po glavi, kot prvi teden. Tudi meni bivši življenski slog čedalje bolj nagaja, Si ga hočem iz glave spravt in navadit živet in delat bez cigarete, pa mi ne uspeva preveč dobro.
Rekreiram se še vedno nič, ker ni začetka treninga-cigarete. En del moje glave je navdušen na brez cigaret, drugi pa,….upam samo, da spet ne podležem, ker preveč samoprepričevanja škoduje moji psihi in me preveč obremenjuje.Prosim za kakšen nasvet, kako prelisičiti misli.

lp
Maja

Resnično sem vesela, da obstaja ta forum. Sem nekje napisala, kako se mi pri 42. dnevu abstinence čedalje bolj v podzavest vrivajo cigarete nakar preberem, kakšne težave je pri 4-ih mesecih abstinence imela cigaretka in nato še, kako ji sedaj po 6-im mesecih cigarete ne pridejo več na misel. Cigaretka iskrene čestitke.

Še enkrat hvala za ta forum in dr. Čakšu.

Maja

Vse pohvale tudi vam, ma-mi-ca, Mojca2 in PIKA5!!! Zdej nej pa še kdo reče, da ženske nismo carice! 🙂

Vztrajite, kajti brez zlata ne smemo domov;)

Pozdravček

p.s.- tudi jaz sem zelo vesela za ta forum, velik pozitivni in motivizacijski vpliv je imel in ima na mene- ko mi je najtežje in tudi ko sem ponosna nase grem velikokrat gor, četudi nič ne napišem… me pa zelo zanima kaj se dogaja z Iztokom (izi, če bereš, upam da si še vedno z nami!)

Jaz sem novembra zapustil forum, ker sem izgubil bitko,… da spet sem začel kadit. ampak zdaj se spet borim. En teden spet ne kadim,… tako da bom verjetno spet precej na forumu. Zaenkrat nimam težav. Vem pa po izkušnjah, da sem vsakič lahko prenehal brez težav, a po več mesecih nekajenja sem se srečeval s hudimi krizami, ki so me vsakič polomile.

Pravijo, da je začetek najtežji. Meni ne,… jaz vsakič brez težav preneham,… in prvi teden, prvi mesec, prve mesece,… ne občutim nobene krize, kasneje pa krize postanejo neznosne.

Iztok, jaz sem imela prvo hujšo krizo nekje po meseu in pol, zdaj je mimo dobra 2 meseca in zaenkrat se počutim ok. sem pa nehala s pomočjo champixa. zdaj se tudi več rekreiram, ker mi je zdaj bolj jasno to, da če se rekreiram, bo premagovanje težav lažje, ker se baje v telesu ob naporu proizvaja neka stvar, ki pripomore k boljšemu počutju nasploh. tako da vztrajajmo, aja pa še nekaj, kakorkoli obračaš vedno je za zmago potreben ČAS!!!!jaz sem si zadala, da bom vztrajala najprej pol leta, nato pa do prve obletnice, skupaj torej eno leto. verjamem, da bodo takrat cigarete le še spomin, pa niti ne lep, zdaj včasih še vedno pomislim kako je bilo fino, ko…..ampak,se ne dam premaknit. občasno berem tudi knjigo končno nekadilci, mi tudi pomaga.
Iztok piši, pomaga!

lp
maja

kje ste pa kaj ostali, nič ne pišete!!!!

Pika5; Kako to mislite kje sem ostal? In ej ena prošnja,… ne me vikat prosim! 🙂 Imam 31 let, se še ne počutim star,… sploh pa se mlad počutim, ko ne kadim! 🙂

Meni je problem, ker sem precej koleričen človek in hitro vzkipim in skozi me nekaj v prsih tišči,…. srce imam baje dobro. Zdravnik pravi, da je na živčni bazi, ampak čutim, da moram nehat, ker čutim, da me bodo cigareti v grob spravili, če ne končam z njimi.

lp, iztok

To Iztok,

vidim da si kadil okoli 4 mesece do ponovnega poizkusa prenehanja.
Jaz še vedno ne kadim,na cigarete sem že pozabil,malo kilogramov je šlo gor ampak nima veze.
Ob vsakem prenehanju in ponovnem začetku si sigurno pridobiš nekaj novih izkušenj ki ti pomagajo pri naslednjem prenehanju,meni je četrtič uspelo,upam da za vedno.
Tudi če kdaj pomislim na cigarete je moja misel do njih zaničujoča.FUJ!!!KAKŠNA SMRAD!!

Sedaj imaš že dosti izkušenj da dokončno pustiš tega hudiča.

Veliko volje in sreče!!!

lp

Matjaž

saj te ne vikam, čeprav sem starejša za celih 7 let, mislila sem pa: kje so ostali sotrpini (Mojca,mandy. nikky, cigaretka,…)da se nič ne oglasijo.

kako pa drugače? kar se tiče živčnosti, jaz sem bila prej veliko bolj, kot zdaj, ko ne kadim, za živčnost se moraš zahvaliti cigaretam, ki jih pokadiš, pa knjigo končno nakadilci si nabavi, če se jo še nisi, res pomaga naredit red v podstrehi

lp
maja