Rad bi prenehal
Spoštovana Aneja!
Pomembno je, da ste se odločili. Veliko je bilo že napisanega na tem forumu, tako da vam svetujem, da pregledate tako izkušnje tistih, ki že prenehujejo ali so prenehali, pa tudi odgovore. Za začetek pa nekaj osnovnih navodil:
Najprej poskušajte spoznati svoj način kajenja. Opazujte se, da ugotovtei, kdaj prižgete cigareto:
• za stimulacijo
• za krono ugodja
• za sprostitev
• za zaposlitev (nemir)
• iz navade
• kako se obnašate brez cigarete
• ali lahko zaspite brez cigarete
Najbolje je prenehati takoj. Če vam to ne uspe, poskušajte postopoma:
• večati razmak med cigaretami
• ne kaditi v postelji
• določiti prostore, kjer nikoli ne kadi
• ne kaditi navsezgodaj
• ne kaditi pred zajtrkom
• ne kaditi na potovanju, v avtu, ob otrocih
• ne kaditi vsaj eno uro pred jedjo
• ne kaditi ob jedi
• ne kaditi vsaj eno uro pred spanjem
• ne pokaditi cele cigarete
• ne inhalirati več
• največ ena cigareta po jedi
• ne več kot ena cigareta na uro
V pomoč so lahko različne druge dejavnosti:
• telesna aktivnost
• nov konjiček
• risanje
• pisanje
• oblikovanje
Pogosto je potrebno prekiniti z določeno navada (ritualom): kavo in cigarete stran! (refleksni kadilec).
Druga priporočila so še:
• odstraniti vse cigarete, vžigalnike in pepelnike (vse, kar vas spomni na kajenje)
• po jedi ne posedati, potrebno je biti aktiven
• želja po cigareti – 5 do 10 globokih vdihov in sprostitev, žvečilni gumi, pepermint
• obisk zobozdravnika – očiščenje zob – pozitivna samopodoba
• manj kave, alkohola…
• prenehanje kajenja skupaj z domačimi in prijatelji
• prositi okolico za uvidevnost
• zapisati vse pozitivno
• prihranjeni denar uporabiti za darilo sebi
• priključiti se skupinam nekadilcev
• »triki«: zobna pasta, kopel, izlet, sprehod, knjiga, gledališče, koncert, kino..
Toliko za sedaj. Veliko uspeha želim
Sem se nameraval oglasit sele, ko mi bo nekaj dni uspelo zdrzati brez cigarete, pa sem se vseeno odlocil oglasit prej. Kadim ze 10 let, po dve skatlici na dan, torej sem hud kadilec. Ta zasvojenost je kar huda, najbolj glupo je to, da bolj kot kadis bolj se ti lusta kadit. Prejle sem pokadil 1 skatlo do konca in sem mislil da nimam vec cigaret pri hisi in sem zdrzal brez 5 ur in ze po 5ih urah sem se pocutil bolje, vendar sem vseeno po 5ih urah vso stanovanje naokoli obrnil da bi nasel se kako skatlo in zal sem jo nasel, pol se pa seveda nisem mogel upreti skusnjavi. Pa se mi pravzaprav sploh ni se tako neznansko lustalo cigarete da ne bi mogel zdrzat, ampak kaj cem, stara navada je zelezna srajca kot pravijo. Enkrat sem ze zdrzal brez 4 mesece (prvih 14 dni je bilo peklenskih, ze po enem mesecu pa sem se pocutil kot da nikoli nisem kadil in sploh nisem nicesar pogresal), potem je slo pa na faksu nekaj narobe in sem dobesedno iz jeze in obupa sel kupit skatlo in seveda spet ni ostalo zgolj pri eni. Mislim, da sem eden taksnih, ki ali neprestano kadijo ali pa morajo popolnoma nehat – vmesna opcija da bi pokadil recimo do 5 cigaret dnevno pri meni ne pride v postev. Ugotovil sem, da mi pomaga, ce pijem vodo z okusom limone, ker se mi v preteklih 5ih urah sploh ni lustalo cigarete, ko bom vnovic poskusal bom probal kombinirat z nesladkanim cajem. Moj drugi resen poskus prenehat je bil, ko sem zdrzal 9 dni. Samo kaj ko clovek razmislja vse mogoce in ko rata slabe volje pa si misli saj je brezveze sploh zivet, zakaj bi se sploh prikrajsal za to razvado itd. ampak to so pravzaprav sami izgovori, ker ni prav nic bolje na tem svetu ce prizges cik, kvecjemu slabse… ampak se pa splaca odvadit, ceprav je tezko, jaz bom poskusal se naprej in enkrat mi bo ze ratalo, pa upam da prej preden naredim sam sebi nepopravljivo skodo.
Preprican sem, da bi se pocutil 30% bolje v psihicnem in fizicnem smislu, ce bi popolnoma prenehal kadit in upam da mi bo to cimprej tudi uspelo, hkrati pa socustujem z vsemi, ki se tako kot jaz borijo s to razvado.
Iztok, ti kar vztrajaj, se splaca! Smo pa zelo razlicni glede tega, po koliko casa se ti neha lustat cigareta. Pri meni je bilo najhujse mimo po 14 dneh, ze po enem mesecu se mi je zalustal le se kdaj pa kdaj, po dveh pa prakticno nikoli vec. Ampak me je nekaj potrlo in sem seveda nasel izgovor, da sem spet zacel nazaj kadit po 4ih mesecih abstinence. Poznam pa nekoga, ki je tudi bil dokaj hud kadilec, pa se mu je nehalo lustat ze po 2 dnevih; sam pravi da ze po 2 dnevih ni imel vec zelje prizgati cigarete.
Na žalost je pri meni želja še vedno prisotna. Hudo bi mi bilo zdaj izgubiti to dolgotrajno bitko. Zdelo bi se mi, kot da sem ves ta čas vrgel v smeti. In ravno to me motivira pri vztrajanju.
Poleg tega, je meni najboljše zdravilo ravno ta FORUM, saj kljub temu, da sem nekaterim morda celo dolgočasen, vsakič ko me prime volja, da bi prižgal, raje na forum pogledam,… malo preberem poste ostalih ter dopišem kaj zraven.
Da, res to mi pomaga, in zakaj ne bi torej to delal?
Nimam groznih težav, vendar kljub temu mislim na kajenje pogosto mislim. Sem mnenja, da bim rešem tega mamila šele ko ne bom se več spomnil nanj. Takrat najbrž me ne boste več videli na tem forumu….
Spoštovani!
Zelo dobro ste analizirali svoje kajenje, dileme in spoznanja ob tem. Vsekakor ste na dobri poti. Samo še končna odločitev manjka. Tudi vsak poskus, ki ni uspešen vam lahko pomaga, da spoznate pasti, ki se jih morate naslednjič izogibati. Če ste uspeli zdržati 4 mesece, ste sposobni zdržati popolnoma. Nevarne so določene situacije, za katere se zdi, da jih ne znate reševati brez cigarte. Dokažite si, da lahko! Takrat storite kaj drugega, kar vam bo pregnalo slabe misli. Predvsem pa odstranite iz stanovanja in hiše vse kadilske pripomočke s cigaretami na čelu seveda, da jih ne boste imeli pri roki. Vsekakor sem prepričan, da vam bo uspelo, saj ste na dobri poti. Pogum velja.
Seveda nisi dolgočasen! Ravno nasprotno, z medsebojno podporo si pomagamo. Jaz sem “ven” že skoraj 2 meseca, pa imam še vedno boljše in slabše dneve. In sploh ob slabših dnevih veselo kukam, kaj se je novega na forumu zapisalo.
Sicer pa sem se odločila, da se imam pravico vsaj eno leto občasno spopadati z odtegnitvenimi sindromi.
Pozdravjen!
Držim pesti zate in upam, da ti bo uspelo. MORA TI!!!
Lahko ti povem iz lastnih izkušenj, da je vse kar se tiče zasvojenosti s cigareti V TVOJI GLAVI. RESNIČNO!! Najprej pošlihtaj v glavi, potem se bodo stvari odvile same od sebe.
Kadila sem 10let po 1-2 škatlice dnevno. Nisem bila hard zasvojenec, ampak nekaj tega strupa je vendarle šlo skozme. Enkrat smo bili na zabavi (Natalija Verboten je pela- tega se tako živo spomnim) in malo popili, seveda pa so bili zraven tudi cigareti. Koliko se jih skadi na noč ko se gre ven in se še malo popije zraven mislim da vemo vsi – več kot ponavadi. Naslednji dan sem imela takega mačka, da sem mislila, da me bo pobralo, ampak mislim da bolj od cigaret kot od pijače. Takrat sem si rekla: KONEC JE!!!
Ne tiste finte, samo še tole škatlico, samo še danes, …. NE! Tisti moment, ko sem v Tamarju na travniku sedela in glasno vsem prisotnim rekla: NE KADIM VEČ!
Smejanja in natolcevanja je bilo ogromno, ampak sem se tega držala. Naj povem, da sem zelo trmaste narave in če nekaj obljubim oz. si zadam kakšno nalogo pred ostalimi, zlepa ne popustim (mogoče mi je tudi to pomagalo).
Težave niso bile, zaradi same želje po nikotinu, ampak bolj zaradi misli kaj za vraga naj počnem z rokami, kam naj jih dam, …. Na začetku sem se odrekla tudi kavi, ker mi ni imelo smisla piti kave brez cigareta, kar je danes totalno zgrešena teorija. Pijem kavo in to s POLNIM OKUSOM, ki ga ob prisotnosti cigareta ni bilo toliko čutiti.
Sedaj mineva 5. leto,odkar ne kadim (ne dam roke v ogenj da ne bom nikoli več) in moram reči da sem zelo ponosna na svojo odločitev.
Ne motijo me kadilci, ne gane me, če mi kdo piha v obraz, mi pa smrdijo tisti, ki pridejo recimo v prostor kjer se ne kadi- OGABNO!!! Če bi takrat vedela, da tako prismrdim bi mi bilo zelo nerodno.
No, to je moja zgodba. Mogoče ti bo v pomoč, mogoče le spet en “pameten” nasvet, ampak važno je da ti sam razčistiš v svoji glavi. Resnično.
Veliko sreče ti želim!
Spoštovani dr. Čakš in ostali forumovci,
Na pomoč! Čeprav ne kadim že dobra 2 meseca in si sploh ne znam predstavljati, da bi dala v usta strupeni smradek, sem zopet postala strašno razdražljiva in popadljiva. In to na najbližje, seveda. Sama sebi si sploh nisem všeč in rabim spodbudo! Recimo, kdaj bom postala sproščena nekdanja kadilka? Hvala
Spoštovana Mojca!
Nikar ne obupajte. Kadar boste zelo “zoprni” do okolice, se poskušajte umakniti (najbolje na sprehod ali na tek). Sami ste že ugotovili, da imate slabe in dobre dneve. Vsekakor menim, da je dobrih bistveno več. Poskusite lahko tudi s Champixom – vem, da ste imeli po njem slabost in sem vam dolžan še odgovor (se opravičujem). Vsekakor lahko tabletko razopolovite in s tem dobite 0,5mg. Mislim, da ste ta odmerek dobro prenašali, torej kar poskusite. Le pogumno!
Spet se oglašam…. še vedno vztrajam brez cigaret. Zadovoljen sem, ker imam občutek, da se manj pogosto spomnim nanje in da me manj pogosto napade želja, da bi kadil.
Vendar kljub temu, ko se spomnim je želja močna…. včasih razmišljam: “Zakaj neki si nehal?”
To me jezi…. zakaj se mi zdi življenje manj kvalitetno brez kajenja? Moralo bi biti obratno!!!
Odgovor je seveda ta, da je kajenje odvisnost. Kot vsaka odvisnost povzroči pri tistih, ki so ji podvrženi, ob odsotnosti droge strahovito željo. Ta želja (potreba) je lahko tako huda, da se marsikimu izgubi smisel ostalega življenja. Seveda je to prevara, povzročena z drogo. Zato je pomebno, da spoznamo in najdemo v življenju stvari, ki ga osmislijo in premagajo lažen smisel, ki ga prinaša droga. Smisel droge je le začarani krog, ki se prekine samo z boleznijo in smrtjo, ali s tem, da se odločimo, prenehamo z jemanjem in spoznamo vrednote življenja. Seveda pa je tobačni industri predvsem do tega, da čim več ljudi zapelje v ta začarani krog in da jih čim manj izstopi, da lahko ves čas pobirajo od njih denar, kajti, ko nekoga zasvojijo je potem vse skupaj zelo enostavno. Za nekaj centov naredijo zavojček cigaret, za nekaj evrov jih prodajajo in ker povzroča tobak odvisnost, so stalni odjemalci ves čas tu. Edino, kar mora skrbeti je to, da za vsakega umrlega kadilca pridobi vsaj enega novega, da ji gre biznis dalje. Tobačna industrija torej v vseh titih, ki jih je napravila odvisne, vidi velik smisel – in to je denar, ki njenim menedžerjem zagotavlja zelo kvalitetno življene!
Čau.Jst tud še vedno vztrajam! Jupiiiiiiiii:) 3 meseci so že naokoli!
Drugač pa tudi mene dostikrat zamika, da bi kadila. Še posebej zadnje dni!!! Me tako ima da bi kadila….:((( In ja, tudi meni pride na miseu vprašanje zakaj sem sploh nehala!
Komaj čakam trenutke, ko mi sploh ne bo do cigareta!!!!
Do takrat pa, vztrajamo!
Lep pozdrav
Lep pozdrav!
Sem Robert, pišem pa kar na ženino ime.Ko takole berem in prhlajen sedim pred računalnikom, razmišljam: Boli te grlo, imaš slab okus, zamašen nos, pa vendar si že zjutraj pokadil dve cigareti.Po vrhu vsega mi nista niti ugajali.Očitno je želja več od slabega okusa…
Pa poglejmo še moj problem poleg tega da kadim že 23 let, star sem pa 40.Mogoče bi mi nekako še uspelo spraviti se v red, kar se tiče prenehanja kajenja, vendar pa me pri tem zavira dejavnik, s katerim se kar veliko obremenjujem.Prekomerna teža.Pri svojih 185 cm, imam zagotovo okrog 108kg.
Če pomislim, o prenehanju kajenja, se mi takoj pojavi vprašanje kilogramov.Najprej bi moral shujšati,potem pa prenehati s kajenje.Tako razmišljam, shujšam pa ne, niti ne preneham kaditi.
Da ne bom zgledal kot nekakšen zakrknjen model, naj napišem, da sem tudi sam pred 10-imi leti prnehal s kajenjem (dve leti), da zelo rad hodim v hribe, kolesarjenje mi malo preprečuje boleča hrbtenica (tudi zaradi debelosti).
Največji problem vidim v popolni zamenjavi življenskega sloga, kajti le takrat, ko bom uspel to naredit, takrat lahko računam na uspeh tako pri prenehanju kajenja, ter pri hujšanju.Problem je namreč, da se vedno povrnem k slabim navadam.
Tu pa bi že najbrž potreboval kako strokovno pomoč kajne?Kako mi lahko pomagate?Kako si lahko pomagam sam?
Spoštovani dr. Čakš,
Še malo, pa bo 3 mesece, od kar sem se rešila nikotinske odvisnosti. Svet se počasi bistri in stvari počasi dobivajo smisel, pa tudi razdražljivost in popadljivost se pojavljata vse redkeje. Prebava napreduje in nespečnost me obišče samo tu in tam. Res sem srečna, da ne kadim več! Toda… zakaj me ta občutek, da mi nekaj manjka, še noče zapustiti? Ali se torej nikotinske, t.j. fizične odvisnosti, še nisem rešila? Ali pa je to samo psihični “pritisk”? Kako dolgo še? Res bi rada počasi postala sproščena nekdanja kadilka, namesto da ves čas nekaj jem 🙂 Ampak ta občutek “lakote” je tako zoprn!
Že vnaprej hvala za odgovor, Mojca
Spoštovani!
Že sami ste ugotovili, da bi morali spremeniti način življenja. Velikokrat je seveda težko prenehati z dvema nepravilnostima naenkrat. Ne glede na bolečine v hrbtenici (oziroma prav zaradi tega) bi Vam svetoval, da se več posvetite telesni aktivnosti. Dobro je, da hodite v hribe, vendar bi bilo še bolje, če bi bili telesno aktivni VSAK DAN. Začnete lahko s sprehodi, ki naj trajajo vsaj eno uro, kasneje pa lahko tudi druge aktivnosti. Dobro bi bilo, da vas naučijo vaje za hrbtenico, ki jih morate potem izvajat vsak dan. Z vsemi temi aktivnostmi bo tudi manj časa tako za cigarete kot za hrano. Verjamem, da niste “zakrknjen” in da si želite spremembo. Morate se samo odločiti. Poiščite telovadbo, ki bo za vas primerna in kjer je poudarek na telesnih vajah, še posebej za hrbtenico. Ponudba je sedaj precejšnja, tako da bi morali najti nekaj za sebe. Nato vaje, kot sem že zapisal, izvajajte vsak dan. Namesto cigarete telovadite, obroke hrane pa zmanjšajte kolikor se da in imejte raje več manjših kot enega ali dva velika. Od mize vstanite, ko ste še nekoliko lačni in bi še nekaj pojedli, kajti občutek sitosti pride z zamikom.
Če pa se sprašujete česa bi se lotili prej, bi Vam svetoval, da najprej poskušate prenehati s kajenjem in se nato lotite kilogramov.
Kar se tiče pomoči je seveda tako, da človek sam težje spreminja način življenja. Lahko si najdete prijatelje, s katerimi bi skupaj začeli spreminjanje in se boste bodrili pri tem. Za telovadbo vas lahko vodijo tisti, ki vodijo razne skupine po telovadnicah. Za pomoč pri odvajanju od kajenja pa se lahko obrnete tudi na svojega zdravnika ali na skupine CINDI v zdravstvenih domovih.
Predvsem pa je pomebno, da se odločite VI SAMI. Verjamem, da to lahko storite.
Spoštovana!
Najprej čestitke, da Vam gre zares lepo.
Občutek, da Vam nekaj manjka, bo verjetno trajal vsaj še nekaj mesecev. Mislim, da ste se že rešili tako imenovane “telesne” odvisnosti, torej da nikotina kot snovi vaš organizem ne potrebuje več. Tista odvisnost, ki lahko traja dlje časa je tako imenovana “psihična ali vedenjska”. Rituala, ki ste ga poznali prej in s katerim je bilo povezano določeno “ugodje” ni več, zato se pojavi občutek, ki ga opisujete. Potrebno je ta ritual nadomestiti, vendar naj to ne bo hranjenje. Kadar se ta občutek pojavi pojdite na sprehod ali si najdite nekaj prijetnega – zopet ponavljam, ne hrane. Premislite, kaj Vas veseli, pripravite se in ko nastopi občutek pomanjkanja, se lotite tega. Lahko se tudi usedete in opišete svoje trenutno stanje na tem forumu, ali pa čisto sama zase. Poskusite različne prijeme, zagotovo boste našli pravega.