Star sem 35 let in si tako zelim druzine. Bojim pa se, da je moj vlak ze odpeljal. Kaj je moj problem. Sem sramezljive sorte. Pac vsi nismo alfa samci. Ze od nekdaj imam slabo samopodobo. Mami mi je umrla v mladosti, oče pa tudi ni bil neka močna figura v mojem zivljenju. Nekako sem pregural sam. Naredil faks in dobil dobro službo. Imam svoj dom – hišo. Znam poskrbeti zase, sportam imam hobije in krog prijateljev. Vsi pravijo, da zgledam dobro. Problem pa so ženske, ki jih kar nisem spustil blizu. Vedno sem mislil, da nisem dovolj dober. Imel sem 2 letno razmerje z zensko, ki je ubistvu osvojila mene in bila vztrajna, da sem jo spustil k blizu. Bil sem naiven in izkazalo se je da nisva za skupaj. Zgubil sem vso zaupanje v zenske. Kako iti naprej od tukaj. Nocem ostati sam zaradi mojih pomankljivostih. Osvajati ne znam, sem pač to kar sem. Nisem nakladač. Kako spoznati zensko, ki me bo sprejela takega kot sem, ker bi tako rad imel druzino. Ne vem. Ali je moj vlak ze odpeljal? Če ima kdo podobno izkusnjo prosim za nasvet. Hvala

Poznam kar nekaj moških in žensk, starih 45 let in več, pa nimajo družin. Nekateri so samski, drugi živijo s partnerkami oz. one s partnerji, a nimajo otrok. Najbolje da se s tem, da otrok še nimaš, ne obremenjuješ. Če ti bo na čelu pisalo, da si želiš družine, boš odbijal ženske. Star sem 36 let in sem trenutno v fazi razhajanja s partnerko (28), s katero sva skupaj nekaj več kot dve leti. Ni moj tip človeka, že več kot leto dni mi ni več vizualno privlačna, poleg tega ona izhaja iz disfunkcionalne in nenormalno revne družine. Pred kratkim je spoznala nekega 20-letnika in je tako zaljubljena, da sliši travo rasti. Želim da jima uspe, čeprav se mi zdi, da to ne bo šlo. Pa tudi nisem tukaj, da sodim o tem.

Že dalj časa mi je všeč njena prijateljica, ki si poleg vsega želi družine. Bo čas pokazal svoje, če mi je namenjena. Če bo partnerka prava, bova družino že ustvarila. Sicer mi pa je v redu kot je, brez otrok.

Hvala za tvojo izkušnjo. Predvsem me zanima kako navezati stik z žensko. Tukaj res nimam izkušenj. Vsi mi govorijo kok sem oh in sploh, jaz pa se ne počutim tako. Se mi zdi, da ne bom nikoli dovolj dober. Verjetno sem prevelik perfekcionist do sebe. Ne znam se otresti tega občutka in biti samozavesten. Praktično imam vse.

Veliko žensk se je zaljubilo vame, jaz pa sem jih odrinil. Nočem več tega. Ker vem, da mi ženska ne bo padla iz neba moram začeti delati na tem. Razmišljam tudi o terapevtu.

Prosim za kakšen napotek. Hvala

Na sebi moraš delati…na svoji samopodobi. Imaš vse materialne stvari in videz, ampak v resnici je to najmanj pomembna stvar v življenju. Saj veste kako pravijo…denar ter premoženje ne more kupiti resnične ljubezni in sreče. Tudi samopodobe ne moreš kar kupiti.

S tem ne mislim, da moraš postati alfa, samo to da si zadovoljen sam s seboj. Ti očitno nisi. To v renici osebo dela “alfa” po mojem mnenju. Moraš se bolj poglobiti vase…zakaj je temu tako. Zdi se ti da je kriv tvoj perfekcionizem in tvoje otroštvo. Ni pa dovolj, da si to ugotovil. To je šele začetek. Sedaj moraš razmišljati kakšne posledice ti je to pustilo in kako boš to odpravil. Očitno je da želiš biti popoln. Popolnost je pa v bistvu en abstrakten pojem, ki ga nikoli ne moreš doseči. To je kot v matematiki neskončnost.

Razmisli kaj na sebi ti ni všeč in potem delaj v smeri, da to izboljšaš. Drugi ti tega ne morejo povedati, ker sam sebe človek najbolj pozna. Drugi ljudje ne morejo videti v dno tvoje duše.

Res pa ni dovolj, da samo ugotoviš kaj je narobe, ampak moraš potem tudi delati na tem da to izboljšaš. Mogoče boš potreboval kakšno strokovno pomoč…psihoterpevta, ki te bo poslušal kot oseba, ki te ne pozna in bosta skupaj prišla do tvojih nezavednih težav. Gotovo jih imaš.

Sam moraš storiti ta pomemben korak pa tudi če te bo strah ali pa ti bo zelo neprijetno. Saj veste kako pravijo…včasih brez muje se še čevljev ne obuje.

Če je nekaj prelahko potem tudi ne vem kakšnega očinka nima.

Jaz sem stara 38let in tudi sama brez otrok. Pač tako je.Luzerji ostanemo sami. Ne misli si da pride kdo še k tebi, vlak ti je odpeljal.

Oprosti samo jaz se nimam za luzerja. V zivljenju sem veliko dosegel. Vse sem se naucil sam, starsev prakticno nisem imel. Imam svoj dom, dobro sluzbo. Imam veliko kvalitet kot clovek.  Pac imam to smolo, da sem sramezljive sorte plus slaba sampodoba se iz otrostva. Samozavest se razvija ko si se otrok, jaz pac tega nisem razvil. Bil sem skoraj sam. Hvala za napotke Tisa452. Caka me veliko dela na sebi, to se zavedam. Ni pa me strah. In vsekakor nisem luzer.

Tvoj problem je, ker si moški. Problem družbe pa, ker se moške stigmatizira. Se pa moreš zavedati, da je pot do partnerstva bistveno zahtevnejša stvar kakor izobraza in služba. Ne vem, koliko je resnično na “sramežljivosti”, ker dandanes povprečen moški ni dovolj dober za ženske skoraj v nobenem pogledu. In to so moški sami krivi, da je tako. Če nimaš družbeno socialnih veščin in krog poznanih žensk boš težko. Ženske dandanes ne mignejo z prstom, da bi bilo bolje, le stigmatizirati moške znajo.

Mslim, da si na dobri poti.  Sam čutiš, da moraš iti v globino, da se znebiš vzorcev, ki te ovirajo. Zdaj pa v akcijo! In nikakor ni odpeljal zadnji vlak. Ne pusti se prepričati v to, sploh pa se ne obremenjuj z leti. Kar nekaj žensk tvojih let poznam, ki si želijo isto kot ti, kar je povsem naravno in človeško. Ne zatri te želje zaradi nekih predsodkov, svojih ali okolice. In ne pozabi, da so vsi ljudje, ki nam pridejo na pot, naši učitelji. Zato je tudi vsaka izkušnja, dobra ali slaba, priložnost za rast.

Očitno si ne želijo dovolj, če niso pripravljene tudi same na “korak”. Samo želeti si je premalo, ženske igrajo samo pasivno vlogo. Tipičen moški predstavnik ima ves čas občutek, da je nezaželen in se vsiljuje, dokler te ne obsodijo še na “fu*fehterja”. In potem se pogovrjamo o želji, ki je naj ne bi zatrli? Dejstvo je, da bo dandanes večina ljudi samska do smrti.

Covid, ni pravično krivde za slabe izkušnje pripisovati  celotnemu ženskemu spolu. Ženske nismo kar na počez iste. Enako seveda velja za moške.  In ne moreš kriviti ženske, če ni zainteresirana. Nobena nikomur a priori ne pripada, kar velja seveda tudi v obratno smer. Sicer pa so v prvih stikih v igri povsem nezavedni mehanizmi in tipanje, ali sta si dva všečna, vključno z branjem telesne govorice itd. Če se tukaj ne najdeta, je uspeh malo verjeten, ni pa povsem izključen. Poznam primer moškega, ki v začetku ženski sploh ni bil simpatičen, prej nasprotno, sedaj pa imata skupaj družino in sta zelo povezana kot par.  Življenje lahko marsikdaj preseneti tudi v pozitivno smer. V vsakem primeru pa zagrenjenost nad celotnim ženskim spolom ni ravno produktivna.

Posplošujem, ker izjeme niso pravilo, ampak manjšina. In ne sklepam samo na podlagi lastnih izkušenj, prej na podlagi izkušenj množice.

Telesna govorica lahko nič ne pomeni, prazaprav v večini primerov zavaja, kakor prvi vtis, ker je preveč dejavnikov, ki lahko vpiva nanj. Zato pa so dandanes zveze kakršne so, ko se pa ljudje ocenjujejo iz 500m.

Ti razložim še v prid ženske, da boš razumela. Ves čas se drži mulasto. Ampak ko jo spoznaš je v resnici super oseba. Ženske tega dejstva nikoli ne tolerirate.

Dragi avtor, toplo ti priporočam psihoterapijo. Pa ne v smislu ‘zmešan si, rabiš zdravnika za norce’ ampak ker je več kot očitno, da kljub temu, da se zavedaš, da imaš slabo samopodobo precej neupravičeno, si je sam ne znaš popraviti. Psihoterapevt pa je strokovnjak, ki ti zna dati prava orodja, da si lahko začneš utirati pot k boljšemu življenju. Vsak si to zasluži, zato ne oklevaj.

Še zdaleč ni vse izgubljeno – izgubljeno bo le, če nič ne narediš oz. spremeniš. Sam ne znaš ali ne zmoreš (kar ni nič takega, tudi zlomljene roke si ne znamo sami pozdraviti), zato poišči pomoč. Hvaležna ti bo tudi tvoja partnerka, ko jo boš imel, ter otroci.

Jaz sem nekoliko mlajša, z enakim problemom, samo da sem ženska. Zelo si želim družine in spoznati enega normalnega partnerja. Če želiš lahko pustiš kontakt, mogoče se ujameva.

Jaz sicer še nisem slišal, da bi se zato, ker si moški moral učiti socialne veščine “osvajanja” ali česarkoli že. Se mi zdi, da smo kot družba že zdavnaj na pragu izumrtja. Samopodbo očitno ima, glede na to, da se zna braniti in ve, da “In vsekakor nisem luzer.” Sramežljivost v osvajalskih vodah je normalna, saj gre za najintimnejše socialne odnose, prej bi bilo narobe obratno. No ne vem, ampak če imaš družbo potem si vsekakor socializiran. Tvoj resnični problem je po moje, ker niti nimaš kam pristopiti, ker ženske od sramežljivosti ne upajo pogledati moških, ne da bi moškega upale osvojiti oz. pritegniti do te mere, da bi pristopil… Welcome to the club man.

Hvala vsem za komentarje in napotke. Sem že šel v akcijo in navezal kontakt z psihoterapevtom. Nimam kaj zgubiti, lahko samo pridobim. Covid moj problem je vsekakor neka blokada, ki jo imam. To moram odpraviti.

Pozdravljena. Ti dam še jaz kontakt. Star sem 36 let. Inbox čaka. 🙂

[email protected]