No, bom poskusila tukaj, če ima kdo kakšen nasvet. V sredo naša punca piše matematični test (seštevanje in odštevanje do 100). Danes pride domov, in mi to pove ter reče še, da nič ne razume. Sicer sem videla, da računajo na dolg način in je tako tudi vadila, a ji je to pretežko (npr. 40+ 58= ?; računajo 40+50+8=…..) Sem ji skušala ponazorit z avtomobilčkom (po nasvetu učiteljice), da se najprej v avto usedejo otroci pri zadnjih vratih, nato šele starši od spredaj, kar pomeni, da seštejemo najprej zadnji dve števili, potem pa še prvi dve. Do tu vse lepo in prav, v kolikor ne pride do problema, ko je npr. 7+5 =12, in moraš napisat samo dvojko, enko pa dat naprej,…. A ima kdo kakšen pameten nasvet, kako jo na čim bolj razumljiv način tega naučit, ker sicer, kakšnega lažjega še gre, potem pa se zatakne. Učiteljice pa noben noče nič vprašat, ker jih je sram (aja, učili so se pa računat pred tremi tedni na podlagi 10 jajc v kartonih in na dolg način).
Sem bila dolga, a vsak pameten predlog bo dobrodošel.

Pa ti jutri vprašaj učiteljico. Ne vem zakaj naj bi te bilo sram. Učiteljice prav rade svetujejo. Poznajo različne načine poučevanja in ti bodo znale povedati, katero obliko vaj in razlage uporabi pri svojem otroko. Bo pa učiteljica res bolje vedela, kot pa mi na forumu, ki tvojega otroka na poznamo.

Bom ti poskusla razložit, če se bova razumeli. Pri nas so se učili (predvsem na začetku) tako: (na primeru 7+5)…nad petko so narisali dve črtici zgoraj ali spodaj (so rekli da rišejo roke ali noge) in so na prvo črtico napisali toliko, kolikor je manjkalo do cele desetice (v tem primeru 3 – da prideš do 10) na drugo črtico, pa še toliko kolikor ostane (v tem primeru 2) in je bilo potem 7 + 3 = 10 + 2 = 12.

Te pa lahko potolažim, da sem z obema hčerama veliko presedela pri teh računih in mi nikakor ni bilo jasno zakaj je treba se mučit na ta način. In sem pri starejši poskusila in jo naučila računat v “kupčkih” in je zakapirala v trenutku. Potem sem ji rekla, naj vpraša učiteljico, če smejo tako računat. Odgovor je bil: “Niti slučajno”. In smo se matrali naprej. No, in čez par mesecev, je bilo po učnem programu učenje računanja v kupčkih….in potem je bilo kar naenkrat vseh problemov konec. Nimam besed sicer, ampak tako je…

Predvsem je prehod preko desetice snov 2. razreda in ne 3. in trdila bi celo, da temeljna snov pri matematiki. Če tega, da prehoda ne obvlada, nisi opazila že lani, potem je to hudo hudo narobe in upam si trditi, da bo imela velike težave pri matematiki dokler tega prehoda ne bo osvojila. Ampak ne mehanično, razumsko. Konec drugega razreda in na začetku tretjega je tudi skrajni čas, da učenci do 20 računajo na pamet in to precej hitro, praktično “na izstrel”.
Meni najbolj blizu način je razlaga na desetiški sistem. Pripraviš sliko z dvema vrstama praznih kroglic, v vsaki vrsti jih je 10. Zapišeš račun npr. 7 + 5, 7 z modro barvo, ker predstavlja modre kroglice, 5 z rdečo, ker predstavlja rdeče. Potem pa otrok 7 modrih kroglic postavi v prvo vrsto. V roke vzame 5 rdečih. Ugotovi, da jih mora razdeliti, ker v prvi vrsti ni prostora za vse. Kako jih razdeli? Tri rdeče gredo v prvo vrsto, dve pa mora prenesti v drugo. Račun zapiše takole:
7 + 5 = 7 + 3 + 2 = 10 + 2 = 12
3 2

Od 5 do 3 in 2 spodaj povleče poševno črto saj to predstavlja delitev števila 5. Šele ko to delitev spodaj zapiše, nadaljuje račun v prvi vrsti. Isto situacijo takoj predstaviš še na prste, saj so edini priročni “didaktični material”, ki ga otrok nosi s seboj. Postopek je seveda enak.
Tale način se je uporabljal pred didaktično prenovo devetletke, zdaj ga po nekaterih priročnikih odsvetujejo oz. odvzamejo drugi del računa (7+3+2) češ da otroci tega ne razumejo. Po mojih izkušnjah ga razumejo in se ga tudi naučijo, dobijo uvid za prehod ampak le, če jim je razložen na primeren način in če delajo precej vaj.

Zaenkrat hvala obema za nasvet. Bi pa rada odgovorila tebi en_ka: lansko leto so do konca šolskega leta odštevali in seštevali do št. 20, na koncu (zadnja dva tedna pred počitnicami pa so pričeli z deljenjem). To je obvladala (beri: s pomočjo prstov). Letos se je naučila (na pamet seveda) vso poštevanko, in ji sploh ne dela problemov. Do sedaj sva naredili kar nekaj računov (sem ji napisala in jih je potem v miru, na samem rešila) seštevanja in odštevanja do 100. Ko pa sem ji dala, da računa zraven mene, da vidim, kako pride do rezultata, pa je za 3 račune porabila kar nekaj časa. Zakaj? Ker je računala na roke, nekatere lažje v mislih (pri tem mislim npr. 72+20 (desetiške zadnje številke)), in še celo, da jim je učiteljica rekla (ko je videla, da so računali pod mizo na prste) da je v redu, da je važen le rezultat. In zato sem rekla, da se ne bo mučila na takšen način, in seveda razlagam na principu ATA,MAMA-SPREDAJ, DVA OTROKA ZADAJ), in kje najprej začnemo,… Bova še danes vadili in bom videla, če ji je kaj ostalo, če ne pa res ne vem. Pa ja ne more štet na prste skoz. Saj pravim, računanje ji nikoli ni delalo problemov- ko pišejo teste ima zmerom vse prav, pa ne zagovarjam ne sebe, ne nje. Bi se strinjala s tabo, da mora imeti v redu temelje, a se mi vseeno zdijo ti preskoki too much. Sem skušala it z mislimi nazaj, kaj smo mi delali v 2. razredu matematike, pa mi ne rata;-)))

Za Gino: tako računanje je osnova matematike. Ne moreš vedno seštevati v kupčkih. Jaz še vedno računam na tak način, če moram kaj na pamet sešteti. Zato je učiteljica vztrajala, da se morajo otroci tudi tega naučiti. Pa brez zamere.

Khm, jaz osebno se nisem nikoli navadila tako računati in tudi moji hčerki ni šlo, ko so se v 3. razredu to učili. Nekaj časa sva se žalostno gledali, potem pa sem jo naučila pisnega seštevanja, ki je mnogo lažje in (po mojem mnenju) tudi bolj razumljivo. Torej sešteješ enice in potem desetice. Če ti pri enicah kaj ostane, to pripišeš k deseticam. Moja hčerka je takoj razumela in je bila zelo vesela.

Računanja do 100 s prehodom, predvsem pa osnove prehoda čez 10 v računih do 20 (npr. 8 + 6) bi se morali lani zelo veliko učiti. To je osnova.

Otrok mora dojeti, da je število sestavljeno iz desetic in enic. Da desetice posebej seštevamo in potem dodamo še enice.

Naši tretješolčki to snov obravnavajo že od oktobra. Je pa res, da se jim je sedaj malce ustavilo, ker je bila vmes poštevanka, pa so “padli ven”.

Hčeri daj najprej nekaj računov do 10, potem do 20 brez in s prehodom. Nato samo desetice in potem tako, da je prvi sešt. polna desetica ali pa drugi sešt. polna desetica (npr. 20 + 33 ali pa 23 + 30).

Pomagate si lahko z listki za desetice in kvadratki za enice.

Vseeno pa najbolje zaleže zapis desetic z eno barvo ( ali pa naknadno obkroži) (npr. rdečo) in zapis enic z drugo (npr. zeleno).

In tako počasi pride do tega:

25 + 37 = 20 + 30 + 5 + 7 = 50 + 5 + 7 = 55 + 7 = 55 + 5 + 2 (tu lahko naredi pod 7 dva rožička – to so zagotovo delali v šoli, le premalo učitelji sedaj vztrajamo pri tem zapisu, ker ga otroci radi spuščajo) – in potem je rezultat tu. 60 + 2 = 62

Sama imam veliko izkušenj s tretješolci. Zadeve bi radi reševali hitro. Prej natančnii, naekrat postanejo površni. Zanimivo je, ko npr. rešujemo besedilne naloge, jaz rišem po tabli ali pa individualno riševa z nekom v zvezek in potem otroci to vse zbrišejo. Ne vem zakaj, ampak že nekaj generacij sem imela s tem probleme. Tako da sem celo “zagrozila”, da bom upoštevala za nenarejeno nalogo, če ne bo račun na dolg način (dokler učenec ne zakapira) oz. če ne bo rožičkov.

Splača se potruditi, tudi pogovoriti z učiteljico. Letos (oz. samo še nekaj mesecev) je še čas, da se ta zadeva utrdi. Potem pridejo kmalu št. do 1000 (še letos) in po novem učnem načrtu (na grozo učiteljic in ne glede na naš direktni odpor) TUDI računanje do 1000 s prehodom.

Samo, če ima na testih vedno vse prav, jaz ne razumem, kje je problem.

In, če na samem reši prav, ima očitno pred tabo tremo.

Meni se zdi, da pretiraveš. Pa čisto nič ni narobe, če še računa na prste.

tudi moja je v tretjem razredu. Računanje s prehodom čez 10 so vzeli na začetku leta, nato delali samo na poštevanki in pred počitnicami naenkrat preverjali računanje. Ker je bila hči zaradi bolezni nekaj časa doma, sem šla enostavno sama v šolo vprašat, kako naj doma vadiva. Oz. kako jih ona uči, da je jaz ne učim kake svoje logike in z napačnimi pripomočki.
Stotiškega kvadrata ne smejo več uporabljati, zato pa lahko brez sramu računajo na prste. Je učiteljica rekla, da tudi sama še kdaj računa tako :)))
torej pri nas se tale račun zračuna tako, da prvemu številu najprej prišteje desetice drugega in nato še enice:
36 + 25 = 56 + 5 = 61