Računanje s prehodom
Hčerka ima razvojne težave. Je tudi usmerjena in dobiva 4 ure dodatne pomoči v redni osnovni šoli. Najbolj se nam zatika pri matematiki ( 2.r). No nekako nam je steklo to računanje do deset. Sicer si še vedno pomaga s prsti, vendar je pri tem sorazmerno spretna.
Sedaj pa smo prišli do prehoda. Tu pa ji zmanjka prstkov. Rada bi vedela kakšni so načini za lažje osvajanje računanja preko desetice.
Res je, da ima v šoli kar nekaj strokovne pomoči, vendar mora tudi domačo nalogo nekako narediti.
Nočem jo navajati na postopke, ki bi jo pozneje morda ovirali.
Hvala in lep pozdrav! S.
Meni se pri takšnih otrocih najboljši način zdi s plastičnimi jajčki (od kinder jajčkov). Dve prazni škatli od jajc napolnite z jajčki (če se da, v vsako škatlo druge barve). Otrok naj si kasneje sam nastavlja račune, prikaže rezultat in zapiše račun – da si bo znala sama pomagati s konkretnim materialom. Kasneje, ko si zna sama pomagati s konkretnimi pripomočki, lahko uporablja tudi številski trak.
Navadi naj se na en praktični pripomoček, če ji vsakokrat ponudite drugega, jo lahko zmedete.
Čim več konkretnih pripomočkov je seveda dobro, vendar je zamudno za otroka. Tudi pri štetju se zmoti in kljub pravilnemu postopku je rezultat napačen. Predlagam, da vključite 10 prstkov na nogah. 7 plus 5 torej zgleda tako: 7 na rokah in potem prišteva 5. Ena, dve, tri na rokah – ko so roke polne, jih zamenja z 10 prstki na nogicah tako, da stisne vse prste na nogah in jih tišči, dokler ne izračuna do konca. Nato nadaljuje na rokah še štiri in pet,(torej dva prsta). Potem “pogleda” koliko je skupaj. Če tišči prste na nogah je to 10 – to naj si zapomni, potem pa naj šteje naprej še 11, 12.
Da tišči prste na nogah je pomembno tudi zato, da ne pride do rešitve 2 ali pa lahko tudi 7 v tem primeru.
Vsekakor pa je najboljši nasvet ta, da se povežete s spec. pedagoginjo, ki nudi pomoč na šoli in delate po istem postopku kot ona. Le tako bo učinek najboljši.
MojMed,
Prehod preko desetice dela »preglevice« mnogih otrokom.
Pomembno je, da ima otrok razvite količinske predstave /ne samo števil do 10/ da zna povedati predhodnik, naslednik dane številke itd.).
Potrebno je delati čim več s konkretnimi predmeti (prsti, predmeti…) Pomaga tudi stotični kvadrat.
Načinov je veliko (nekaj nasvetov ste že dobili), pomembno pa je, da tako vi, kot učiteljica in defektologinja, uporabljate isti način.
Nekaj zanimivih knjig – mogoče boste našli še kakšno idejo:
Sharma, Mahesh C.:Matematika bez suza : kako pomoći djetetu s
teškoćama u učenju matematike
Schwarz, Margret:Težave pri računanju? : kako lahko starši
pomagajo
Kavkler, Marija: Pomoč otroku pri matematiki.
Lep pozdrav, Petra
Kla,
stotični kvadrat je kvadrat, kjer so napisane vse številke od 1 do 100.
Napisane so tako, da so v kolonah enice (npr. 11, 21, 31 itd.) v vrstah pa cela desetica – torej od 1, 2, 3, …. do 10. Desetice se lahko tudi barvno poudarijo.
Stotični kvadrat bi izgledal takole:
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
……. in tako naprej.
Lep pozdrav, Petra
Za KLA: odgovorjam vam, ker imam sina v 2/9. PRi matematiki imajo ogromno vaj, ko barvajo kvadratke -imajo dve vrsti po deset kvadratkov. Pobarva najprej npr. pet, nato z drugo barvo sedem kvadratkov…Dobra prestava za prehod čez desetico. Lahko v kvadratke napišete številke…
Najboljši korak za pomoč so govorilne ure – zvedeli boste kje in kako mu pomagate.
Še nekaj: kadar ima otrok težave, ni nujno, da naredi vse sam. Sama mu včasih pomagam pri radiranju (ko ima slab dan). Če vadidita še dodatno, mu lahko pomagate kaj pobarvati, zrezati, on pa naj šteje, pove koliko se pobarva.
Včasih pa smo tudi starši perfekcionisti. Če pač še ne zna vsega prav napisati in prebrati, kar bi moral, lahko še malo počaka; saj vendar velja, da doseganje ciljev ni tako storgo omejeno, obstajajo tudi minimalni standardi znanja. In naš sedemletnik potrebuje še kar nekaj igre. KO pa je površen, mora pač večkrat pisati. In če v podaljšanem naredi nalogo slabo, jo bo doma pač še enkrat. LP, mrož
Pri nas se je obneslo računanje s pomočjo traku. Na šivilskem metru je sin sešteval recimo 6 + 11. Na enak način je tudi odšteval. Sam je izumil sistem črtic ( 15 črtic – 7 črtic = 8 ) Ta način računanja mu je učiteljica na moje prigovarjanje upoštevala kot recimo pomožen račun.
Bistveno je, da učiteljica in vi uporabljate enoten način učenja.
Vsem, ki ste nam odgovorili se lepo zahvaljujem. Še najbolj smo osvojili sistem s pomočjo prstkov na nogi (ladyy).
Mislim, da nam še kar nekako uspeva loviti korak s sošolci, ki tudi računajo s pomočjo številskega traku.
Tudi učiteljica je pohvalila naš sistem. Zdi se nam, da si s prstki lažje predstavlja količine, pa tudi so nakako vedno “pri rokah”.
Seveda pa je pri deklici veliko odvisno od dneva, počutja, vremena,…
Hvala in lep pozdrav! S.