racunalniske igrice
lep pozdrav!
Najprej se opravicujem, ker mi manjkajo stresice- upam, da bo vseeno razumljivo.
Imam 6 letnega sina, septembra gre v solo.
Moz mu domov prinese racunalniske igrice, ki jih potem skupaj igrata. Problem je v dveh stvareh.
Igrice, ki jih igrata, so primerne za starost od 13 ali od 16 let naprej. Na cdju je to oznaceno s posebnim znakom. Obe “vsebujeta” nasilje, streljanje, kri, kletvice (res da po anglesko, a vendar). Lepo prosim, ce napisete ali se vam to zdi prav ali ne, vsa moje pregovarjanja z mozem se namrec klavrno koncajo. Morda pa bo komu drugemu verjel, se zamislil…
Druga stvar je cas. jaz menim, da bi morala biti omejitev 20, 30 min, pri njunih igrah pa vedno mine ura in pol, dve , vcasih celo tri. Moz se s sinom zatopi v igro, ker je seveda vsec tudi (predvsem) njemu…
moz argumentira, da zelo poredko igrata igrice, pa zato takrat vec casa – saj kolikokrat pa igrava?! Naj povem, da so sigurno na sporedu enkrat na teden.
Zdi se mi ze trapasto, da mu moram jaz dopovedovati kaksno skodo dela s tem otroku, saj je vendar tudi on stars.
lepo prosim, da vi napisete kaj vec o tem, da bo morda dojel. Ce nam priporocate tudi kaksno knjigo bom vesela.
Naj povem se, da imamo doma tudi angleske igrice, primerne za sinovo starost, pa mu jih nikoli ne da na racunalnik- morda zato, ker potem nima on nic od tega. In posledicno je tudi sin navdusen nad igricami, ki jih ati rad igra in ne nad otroskimi.
Najlepsa hvala, barc
Draga mama…
Ti bom povedal kako je s tem pri nas, pa tudi moje mnenje o tem kar praviš, odločitev in ukrepanje pa je le tvoje, ker smo različne osebe in različne družine in je nemogoče narest samo copy-paste iz mojega na tvoj primer.
Torej, smatram da imaš prav in da bi morali vašemu sinku močno zmanjšat ogled tovrstnih igric, vendar pa možakarju to dopovej nekje na samem, ker mali čisto nič ne šteka zakaj si ti proti temu, kar je njemu všeč.
Že čez dve, tri leta bo namreč fant imel za seboj šolo, stike z vrstniki socialno komponento…ločil bo zrnje od plevela, vedel bo kaj je res in kaj cyber…imel bo ta občutek za realnost ki ga sedaj nima.
In bi bilo škoda mu skisat možgane s kakimi takimi igricami, ki so ne samo preveč nasilne in vulgarne…temveč predvsem preveč obremenjujejo naša čutila…zaznavo…oči, telo je v napetosti, krču, cel čas je kot zamrznjeno, trdo, napeto…in to ni dobro.
Da ne omenjam raznih ameriških pogledov na svet v stilu fucning to in uno..puška reši vse probleme.
Naj te ne motijo napisi 13+ ali 15+ na škatli, ovitku CDja.
To ni nič drugega kot to, da si proizvajalci ščitijo lastne riti…da ne bi ti kupila CD otroku od 6 let…pa potem TOŽILA firmo, ker da ga ne zna igrat.
Njih prav boli K. za to kako bo to vplivalo na otrokov čustven ali psihični razvoj.
Jaz osebno tega sranja ne prebavljam, samo je pa res, da to še iz časov nedoljžnih tetrisa ipd…in gre za osebi okus, ne za kakršnokoli nasprotovanje kar tako počez….vse kar igram je kak rally v dvoje s sinkotom, ampak tisti v boju z cesto, naravo, in sekundami, ne tisto prerivanje in zrivanje s ceste.
Torej…vsekakor je za 6 letnika ogromno primernih igric…lahko si jih sposodiš tudi v knjižnici…ki so full zanimive in tudi atraktivne…o vesolju recimo, pa o raziskovanju sveta…vse dežele sveta in njih značilnosti…pa stavnica, pa tudi kake bolj “močne in grafično zahtevne”…samo da niso prekljinjajoče in morilske…Mojster Miha rečmo…za 6 letnika super…pa LEgo ki ga sestavljaš…pa Nemo, pa Neverjetni…risanke otrok zelo loči od realnih podob…ne vem kako, a TOČNO VE…da je “samo” risanka….
Za tiste bo še čas in to zelo kmalu…zdej pa res ne.
Časovno pa kaj vem…dve tri ure je absolutno preveč, čeprav samo enkrat tedensko…raje vsak dan, pa pol urce….da zdržijo čuti…oči, sluh, zaznava…
Poleg tega je to super vzgojni ukrep…otroku je računalnik močna vzpodbuda…naj ima igrice za nagrado, če je “priden”…ali mu ga odrečeš, če kaj “skuha”…pri nas to vedno pali, ker ga ima tavelik zelo rad.
Je pa res…tak človek je.
Će bi ga pustil, bi ure in ure preždel pred TV ali PC.
Brez omejitev, ki mu jih potem morava postavit…ali mu prepovedat tu pa tam. Je pa res, da ima najraje ravno kake vojne zadeve…prva svetovna ipd…sam streljajo se. Pa je drgač zelo zelo priden fant…miren in prijazen, zelo čustven in dovzeten za naravo, živali…čisto nasprotje teh igric.
No…pa tudi sošolci in debate v šoli…kdo je dosegel višji level ipd…nekaj dajo olja na ogenj, to je jasno in brez veze bi bilo to prepovedat, ker dosežeš samo konta učinek…naj imajo svoje veselje…končno, se z vsako uporabo računalnika nekaj tega tudi učijo…ampak naj bo vse letom primerno in časovno omejeno.
Pa še tipično zimski šport je to…vsaj pri nas.
Zdej grejo taisti fantje…(mimogrede…čisto drugače je, ko jih je več, pa skupaj igrajo, hvalabogu)…zdej grejo raje ven…in se igrajo tam in jih niti ne mika za ekran. So tako zadnjič baje našli eno kost od vojaka :)))) v enem bunkerju iz 1 sv, vojne….noter v temo so šli kak meter, nakar jih je strah pognal nazaj domov…ima pač prevelike oči in takrat sem rekel, da je pa le ena korist od tiste vojne igre hehehehe…
Skratka…prav nič ne bo zamudil sine…če mu bo oči diskretno “zamenjal” to igro…s kako manj obremenilno in nasilno.
Samo upoštevaj pa tudi to, da imaš dva otroka v hiši in da s tega otroškega pogleda…tavelik otrok mogoče niti ne šteka da kaj narobe počne…če je pa tako mega tista igrica :))))) eeee pri meni bi recimo palilo, da mi mami ponudi kaj v zameno, hehe….kako drugo igrico !
No ja…upam, da boste rešili v trostransko korist.
Na mestu prosto !
Čau S.
Spoštovani!
Po zgornjem pismu pridnega očka bi sama prav težko napisala še kaj več in se mu lepo zahvaljujem ter ga vabim, da se nam večkrat pridruži s svojimi (moškimi, očetovskimi) mnenji.
Torej; prvič gre za vsebino igric, ki otroka spodbujajo k agresiji. Spomnim se, ko sem, na žalost, v sinovi šoli prvič videla igrico, ko motorist vozi po cesti in povozi starke in noge letijo po zraku…skratka, grozljivo. Še bolj grozljivo pa je, ko sem videla, da je otroku to všeč.
Drugič gre za čas, ki ga otrok prebije pred računalnikom in bi ga lahko porabil za kaj bistveno bolj koristnega.
Mislim pa tudi, da boste morali, malo za šalo in veliko zares, začeli “vzgajati” tudi očka.
Dejansko je veliko vsebin, ki povečujejo splošno poučenost, kot je Moje prvo raziskovanje velikega sveta (ali nekaj zelo podobnega), kjer s eotrok veliko nauči z večih področij. In seveda je dovolj tudi takih igric, kjer lahko preizkuša svoje spretnosti (relly z avtomobili ipd.).
Torej, očka naj igra svoje igrice takrat, ko fantička ne bo zraven, lahko pa je takrat zraven, ko bo fantiček igral svoje igrice; s primernimi vsebinami.
Mislim, da boste morali narediti malo reda in jima določiti čas in igrice. Dejansko otrok od takih igric (nasilje, agresija) pridobiva vzorce vedenja, katerih bi se radi izognili. In igrice spodbujajo negativna čustva. Otroke učimo pozitivnih čustev s podrepitvami, take igrice pa so ravno nasprotje temu.
Pišite nam še, kako boste uspeli svoje fante “spreobrniti”.
pozdravček
Dragica
Svetujeva vam, da se skupaj z možem in sinom dogovorite, da se računalnik uporablja enkrat tedensko maksimalno 20 minut ali pa ob slabem vremenu večkrat po malo. To, da igrata igrice kakršne ste opisali seveda ni primerno. V knjižnicah izposojajo veliko CD-ev s primerno vsebino in prilagojene starosti otrok, te bodo vsekakor bolj primerne kot te doslej. Take igrice, ki jih igrata zdaj v otroku spodbujajo negativna čustva in vedenjske vzorce, ki bi se jih vsi radi izognili pri svojih otrocih.
Dogovorite se drugega vam ne preostane.Jasno in glasno vstrajajte pri tem, da otrok igra igrice primerne svoji starosti in razumevanju, očka pa naj igra takrat ko sina ne bo zraven.
Veliko uspeha!
TaNa
Jaz pa bi pod to temo želela pokomentirati te igrice malo drugače.
Kar se tiče vsebine, se strinjam s predhodniki. Risani junaki so najbolj primerni za tako majhne otroke. Razmišljala pa sem o času igranja računalniških igric. 20 minut dnevno? To se mi zdi podobno, kot bi meni v otroštvu omejili priljubljeno branje knjg na 20 minut dnevno.
Svet se spreminja, računalnik danes pomeni več kot odrasli sploh lahko ali želimo dojeti. Sami ne moremo brez njega več funkcionirati. Iz službenih obveznosti smo ga začeli redno uporabljati tudi za prostočasne in zabavne namene. Ta forum je dokaz za to.
Naši otroci pa živijo z njim in jim služi kot zabava, predvsem pa kot pomemben vir informacij in dražljajev. Nesmiselno je primerjati njihov svet dražljajev z našim. Ko smo bili mi majhni in je bilo možno tu pa tam videti kakšno sinhronizirano risanko, je bilo nujno, da smo se več družili in igrali družabnih iger. Danes je druženje prav tako zelo pomembno, vendar pa so otroci sposobni dojemati več in drugače. In računalmiki niso naši sovražniki, še več, lahko postanejo pomembno sredstvo nagrajevanja in ojačevanja primernega vedenja.
Raziskave s tega področja so zelo skope, saj ne morejo parirati hitrosti sprememb, ki se dogajajo na področju uporabe računalnikov.
Kaj je pomembno? Da odrasli to razumemo in znamo nadzirati vsebine in čas preživljanja za računalnikom. In da znamo ponuditi tudi drugačne dražljaje v obliki zanimivih doživetij in predvsem druženja.
Naše vzgojno poslanstvo in uspeh pa bo viden tudi ali predvsem iz tega, kakšen odnos in kritičnost bo otrok razvil do tega, kar mu ponuja računalnik.
Pozdravljeni!
Strinjam se z vami, da računalnik danandanes zelo pomemben medij, ki ga uporabljamo in pridobiva na vedno večji veljavi. Je tudi del vsakdanjika, s katerim se srečuje otrok. Prvič, zelo je pomemben vzor odraslih, torej starša, ki ga otrok opazuje in posnema v vsem, tudi pri uporabi računalnika. Mislim, da otroku moramo ponuditi računalnik, vedar je zelo pomembno kaj, kako in kdaj. Pomembno je da se tega zavedamo. Izberimo tiste programe, ki bodo otrokom nudili izobraževanje, kjer bodo lahko razvijali svoje spretnosti, znanje, mišljenje, namerno pozornost. Iz svojih izkušenj vam lahko poriporočam program LOGO. Posega na različna spoznavna področja, omogoča pa tudi programiranje. Šestletnik že lahko izdela svoj računalniški program, torej je pravi računalničar.
LP