Spoštovani!

Skrbi me za prijatelja, ki je sicer zelo fajn dečko.
Sedaj ima novo punco, ki mu je všeč, vendar v njo očitno ni zaljubljen (sem ga videla v prejšnjih zvezah in vem kako zgleda, ko je) in tudi sam pove, da ni.
Kar pa je najbolj žalostno slišati, da ve, da to ni to, ampak je pač že toliko star(30), da si mora z nekom! ustvariti družino. S punco sta skupaj 3 mesece, se v bistvu sploh še ne poznata zares, ampak kar delata stvari brez kakršnekoli misli na kontracepcijo.
(Meni pravi, da se je potrebno samo odločiti, ker če čakaš na pravega tako kot jaz, se lahko zgodi, da čakaš v nedogled.)

Zdi se mi, da si lahko zelo oteži življenje zaradi tega kar počne in ne morem gledati križem rok, po drugi strani pa je njegovo življenje in intima popolnoma njegova stvar.

Ne morem verjeti, da lahko kdo (tudi moj dragi prijatelj) tako brez ljubezni in preračunljivo spočne otroka?
Kaj menite o tem? Kako do tega pride? A je bil vzgojen brez takih vrednot? Jih lahko pridobi?

Hvala!

V.

P.S.:Je prav, da mu povem, kaj si mislim o tem kar počne, ali pustiti, da sam uvidi in spozna?

Načeloma je njegova stvar, kaj počne s svojim življenjem. Če ti zelo veliko pomeni in veš, da je vajino prijateljstvo trdno, bi mu na tvojem mestu povedala. Lahko ti bo nekoč hvaležen. Lahko pa ga tudi izgubiš. Sama sem tako izgubila prijateljico, kar me še vedno boli. Ampak če ne tvegaš, si boš morda vedno očitala, če si bo tip zavozil življenje… Dobro premisli in srečno.

jaz poznam kar nekaj mojih znank, ki so se poročile in ustvarile družino izključno zaradi tega, ker so bile že 30 in je takrat skrajni čas, da te zadeve spelješ…pa potem ni važni, kaj čutiš. Menda so se bale, da ne bodo ostale same…..

Sm vesela, da ne razmišljam tako….

Tole je sicer iz nekega ameriškega filma, pa vendar ima smisel:

Ponos je sicer hvalevreden prijatelj v življenju, a slaba družba v postelji.

In sanje o veliki ljubezni so največkrat le sanje.

Veš kaj, čakati pravega je navadna bedarija iz holivudskih filmov. Tudi s “ta pravim” pride do problemov in konfliktnih situacij, ki jih je potrebno reševati.

Saj zaljubljenost in spolna privlačnost itak ni dovolj za skupno življenje, bolj pomembno je medsebojno spoštovanje, sposobnost sklepanja kompromisov- to pa že lahko definiramo kot ljubezen.

Skratka, pusti prijatelja naj naredi po svoje, spoštuj njegovo odločitev. Mislim, da ima prav- če čakaš pravega, lahko čakaš za zmeraj.

Pozdravljena!

Težko je presojati, kaj je za koga dobro in kaj ni. Življenje je velik izziv, v katerem se velike zaljubljenosti končajo tragično in iskrena prijateljstva v izpolnjujoč partnerski odnos. Morda bo tudi vašemu prijatelju dalo odgovor življenje in izkušnje.

Na vprašanje, ki ga postavljate pod P.S., pa lahko rečem, da ima vsako prijateljstvo svoje značilnosti. Koliko si vidva zaupata in si delita vajini življenski zgodbi in preizkušnje, verjetno sami najbolje veste. Če čutite, da bi mu povedali, to naredite. Morda si prej postavite nekaj vprašanj, ki vam bodo pomagala razumeti vaše vzgibe za pogovor. Kakšni so moji motivi pogovora? Se želim z njim pogovoriti, ker ga želim prepričati v svoj ‘prav’ in njegov ‘narobe’? Sem pripravljena iskreno in odprto prisluhniti njegovi zgodbi? Želim z njim podeliti svoje videnje, četudi se bo odločil drugače? …

Vsak pogovor je lahko bogatejši in pristnejši, če sami pri sebi razčistimo lastne motive zanj, predvsem takrat, ko ga izzovemo. Pogovor postane trenutek bližine, ki človeku lajša in blaži težave, s katerimi se sooča. Pri tem so prijatelji prava dragocenost, četudi mislijo drugače.

V kolikor se boste odločili za pogovor, naj bo to čas, ki bo obogatil oba in vajino prijateljstvo.

Lep pozdrav!