rabim pomoč
Sem v veliki dilemi.
Imam fanta, za katerega vem da je bil zasvojen s heroinom (kadil ga je na folijo) štiri leta, več kot dve leti naj bi bil čist. Zdravil naj bi se pri dr. Andreju Kastelicu in naj bi jedel neke tablete, ki bi uničile učinke heroina oz. bi mu bilo ˝bad˝. Problem pa se je pojavil pri mojih starših, ko so izvedeli za njegovo preteklost in sumijo da se še vedno drogira. Ne pustijo mi da se videvam z njim (kar delam na skrivaj), prav tako se je v meni vzbudil dvom, kaj pa če še res kaj jemlje. Sicer ga imam zelo rada in ne morem verjeti, da se mi je postavilo vse skupaj na glavo, kajti, družina mi je dala možnost da se odločim ali on ali družina. Nočem ga izgubiti, nočem pa tudi zapustiti družine…
Prosim pomagajte mi
lep pozdrav
Lep pozdrav!
Menim, da je zveza lahko uspešna, če temelji na odkritem odnosu. Če je fant dokončno razčistil s heroinom in ne jemlje nobene droge več, niti ne pije alkohola, hodi v šolo oziroma službo in ima zdrav način razmišljanja, potem s te strani ne vidim ovir. S časoma bodo tudi starši spoznali, da je fant v redu in vreden zaupanja. Seveda mora to dokazati.
Če pa je s heroinom prenehal, še vedno pa kadi travo, pije večje količine alkohola ali jemje kakšno drugo drogo ne moremo govoriti, da je počistil v svoji glavi. Še vedno je odvisnik le, da je zamenjal substanco. Poleg tega pa je to tudi idealna pot, da začne ponovno uživati heroin.
Svetujem Vam, da razmislite glede na situacijo, ki je pred vami. Če je situacija takšna kot sem jo nazadnje opisal, Vam svetujem, da čimprej razčistite svoje čustvovanje. Razumem tudi skrb Vaših staršev, ki jim ni vseeno za Vaše življenje in Vam hočejo samo najboljše, saj njihova opozorila temeljijo na življenjskih izkušnjah. Življenje z odvisnikom je vse prej kakor lepo. Tudi, če ga še tako močno ljubite te ljubezni ne boste dobili nikoli nazaj, saj drogo ljubi bolj kot Vas.
Lep pozdrav!
Moram priznati, da sem v tvojem pismu videla samo sebe. Imela sem popolnoma izti problem kot ga imaš ti. Spoznala sem pred letom in pol fanta kateri mi je takoj priznal, da je ozdravljen narkoman. Rekel je tudi, da je veliko pretrpel, da se je pozdravil in je dve leti in pol že čist. Bila sem v bedu, a verjela sem samo njegovim besedam. Govorila sem si, da moram dati možnost njemu in sebi, da me njegova preteklost ne sme obremenjevati. Doma sem se skregala z vsemi, čeprav so mi govorili prav to, kar se je kasneje pokazalo, da so imeli prav. Ker sem mu verjela, sem se takoj preselila k njemu in čez dva meseca mi prizna, da je ponovno not. Nisem dala roke proč, ampak sem mu stala ob strani. Še naprej sem živela z njim in počasi z njim finančno propadala. Nikjer ni želel delati in v vsaki službi je poiskal nek izgovor. Jaz sem kupovala stvari, on pa jih je prodajal. Tako je bilo leto dni najinega skupnega življenja. Vmes se je spucal, bil čist po dva meseca, potem pa spet jovo na novo. Bila sem tako naivna, da sem mu verjela, če bova imela otroka, se ne bo več nikoli drogiral. Poslušala sem, kakšen oče bo in bla, bla, bla. Seveda, ker sem ga imela rada z vsem srcem, sem mu verjela. Sedaj sem noseča in živim pri starših. Ne obsojajo me, ker vejo, da sem iskala nekoga, ki bi me imel rad in me spoštoval. On pa iz dneva v dan bolj in bolj propada. Zavedaj se, da so starši edini, ki vidijo nekaj česar tvoje zaljubljeno srce ne. Vedno bodo oni, ki ti bodo pomagali, zato jih spoštuj. Če se pa želiš prepričati o njegovi abstinenci, pa reskiraj 800 sit in kupi v lekarni test z opiate. Bodi zraven, ko ga bo opravil. Povej mu, da mu želiš verjet in mu zaupat. Samo tako se bosta lahko razumela in gradila naprej. Če bi še enkrat lahko jaz izbirala, se ne bi nikoli v to spustila. Verjemi, da je to največji pekel. Pa srečno!!!!