LP
Star sem 12 let in moja družina se neprestano krega, kar vpliva tudi na mene.
Moj ata dela v službi ki ima nočno kar pomeni da prihaja zelo tečen domov. problem je tudi da ga zanima samo matematika ostali predmeti sploh niso pomembni.zaradi tega če naredim napako je vse narobe pa čeprav sem v šolo prav dobri učenec.TA teden mi je prepovedal računalnik do konca šolskega leta.Na katerem se pogovarjam s prijatelji ter igram igrice.
Zdaj lahko na njem delam samo se za šolo.Problem je tudi moj brat ki kadi – – – – – In ne upošteva navodil.
res je tudi da je brat v najstniških letih in misli da ve vse itd.
Rabil bi pomoč ker ne morm več tak živet saj se ves čas kregamo.
Vsi moji sošolci majo slabše ocene od mene vseeno pa lahko špilajo računalnik.
Moj ata misli preveč na mat ena naloga je narobe pa je vse narobe in se dere in dere, ko je naloga prav je tiho potem pa spet.Edino mama je vredu in se ne DERE na mene, je edino jezna če dobim slabo oceno kar pa je normalno.V naši hiši se ne sme kadit in noben v hiši ni alkoholik.MOj ata ni zadovoljen s 4 pri matematiki on hoče da mam 5 če pridem domov s 4 delam ves teden Mat.ČE dobim 5 je zadovoljen ampak če naredim neko napako ki je po njegovem mnenju nebi smel narediti v testu reče: danes boš samo MAt delo da se boš naučil napake.Ker name pritiska z dretjem lahko samo upam da dobim dobro oceno pa čeprav se učim kot nor Z TOTO xxxxxxx MATEMaTIKO

prosim za pomoč hvala.

Pozdravljeni, helpme!

Pretresljivo je brati vaše pisanje. Imate 12 let in že berete in pišete na forum, ker ste v stiski ostali čisto sami in nimate nikogar, ki bi vas razumel in vam pomagal. Kruto je, ker vam pripada, da bi bili neobremenjeni in razumljeni. Razumljeni zlasti od svojih najbližjih. Vsakemu človeku bi se moralo ob vaši izpovedi trgati srce in oči napolniti s solzami, saj se vam dogajajo krivice, ki se vam ne bi smele. Žal je mnogim staršem takšna kruta vzgoja, kot ste jo opisali vi, normalna, in se jim ne zdi nič narobe, da delajo tako. Pa ni prav. Zaslužite si, da bi vas starši razumeli. Človek bi vas želel zaščititi in povedati staršem, da imajo pridnega in sposobnega sina in da so lahko ponosni na vas. Povedala bi jim, da morajo začeti z vami postopati drugače, se pogovarjati umirjeno in spoštljivo, da je pomembno slišati tudi vaše mnenje in ga večkrat tudi upoštevati. Da niso najpomembnejše v življenju samo najboljše ocene in matematika, pač pa še mnogo drugega. Predvsem to ali lahko začutimo kako hudo je otroku, če ga silimo v nekaj, kar se zdi staršem najbolj pomembno, otrok pa si tega ne želi in si ne more pomagati. Otrok želi ustreči staršem, saj jih ima rad, ob tem pa sam hudo trpi. Želim vam ovrednotiti, da ste pogumni, da ste spregovorili o stiski in si na ta način začeli iskati pomoč. Ne smete odnehati. Doživljate krivice. Ne razumete očetovega kaznovanja, njegove jeze in besa ob vpitju, za katerega pa je odgovoren on sam in nima nobene pravice, da se dere na vas. Tu bo moral on nekaj korenito spremeniti. To je psihično nasilje in se vam ne bi smelo dogajati. Vas pa je ob tem vpitju strah, doživljate krivičnost, ponižanje, obup, nemoč, težko se zberete in koncentrirate. Pripada vam, da bi se sprostili, igrali, se ukvarjali s športom, sošolci ipd., ne pa cele dneve razmišljali o vaši družini in težkih odnosih v njej, za kar pa vi niste krivi. Tu morajo nekaj spremeniti starši.

Pomembno je, da to poveste nekomu v vaši bližini, ki mu zaupate. Ko sta starša dobro razpoložena morda lahko začnete pogovor z njima o tem kako se vi počutite in kar ste napisali. Lahko z obema hkrati ali vsaj z enim, ki mu bolj zaupate. Morda bi vas mama uspela razumeti in začutiti. Prosite jo, da nekaj spremeni, da si poišče pomoč in ustavi te prepire doma in zaščiti vaju z bratom. Če vas mama ne bi razumela in ukrepala, in če se ne bi nič spremenilo, je pomembno, da vztrajate in si poiščete pomoč v šoli, morda pri razredničarki, pri šolski svetovalni delavki ali kakem drugem učitelju ali učiteljici, pomembno je, da je to oseba, ob kateri se počutite toliko varno, da ji lahko zaupate. Morda pokličete tudi TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski ( brezplačna številka 080 1234 – vsak dan od 12h-20h, lahko tudi ob sobotah in nedeljah). Pripada vam, da vas sliši nekdo od odraslih, da vam pomaga in se pogovori z vašimi starši in po potrebi vključi še koga. Nihče vas ne sme udariti, niti poniževati in se dreti na vas. Že samo dretje je nasilje in ni dopustno. Lahko je tudi kaznivo. Obstajajo inštitucije, ki se ukvarjajo s pomočjo pri nasilju v družini, kot je npr. Center za socialno delo (CSD). Odrasli bi morali resno razmisliti o načinih vzgoje in kaznovanja otrok in se z otroki veliko več pogovarjati. Pomembno je otroku postavljati meje in ga učiti odgovornosti, vendar ni potrebno, da je ob tem prisotno nasilje. Vaše starše bi osebno napotila tudi na zakonsko in družinsko terapijo (seznami centrov, ki nudijo takšno pomoč, se nahajajo na spletni strani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije – http://www.ZDT.SI).

Veliko sem vam napisala in ne vem, če vse razumete. Če povzamem bistvo, je najbolj pomembno sporočilo tu, da ste pravilno zaznali nasilje, ki se vam dogaja, kar pa ni prav. Pogumno ste ukrepali, da ste o tem spregovorili tukaj, pomembno pa je, da vztrajate dalje in da se pogovorite z nekom v vašem okolju, najlažje s kakim učiteljem v šoli, ki mu zaupate, in ki bo ukrepal dalje in naredil nekaj, da bi se začelo delati s starši. Kajti starši so tisti, ki morajo tu nekaj spremeniti, do vas pa je krivično, da se morate pri tako mladih letih soočati s takimi težavami in jih reševati. V stiski pa je tudi brat, ki očitno išče izhode v kajenju trave/marihuane, kar pa je najslabša rešitev. Če bi vam kakorkoli pomagalo, si lahko sprintate tudi vaše vprašanje in moj odgovor in ga imate s sabo.

Želim vam še veliko poguma in vztrajnosti, da boste uspeli biti slišani. Vse dobro.