PV po 14-letni gluhosti
Pozdravljeni,
moj oče bo po 14-letni gluhosti prejel polžkov vsadek. Zaveda se, da bo sedaj zvok, ki ga bo zopet lahko zaznaval, drugačen kot tisti, ki ga še ima v spominu. Našli smo že veliko koristnih nasvetov, literature na internetu, tudi na tem forumu smo že marsikaj prebrali…. Zelo bi bila hvaležna, če bi mi zaupali, kakšni so bili vaši občutki (recimo da ste prej slišali, nato oglušeli in po določenem času pa s pomočjo PV zopet slišali). Vem, da je ta ponovni stik z zvokom vsakdo doživljal po svoje, pa vendar… Morda je bila že kakšna tema na tem forumu, pa je nisem našla.
Za vse odgovore se vam najlepše zahvaljujem!
sansa
Pozdravljeni,
upam, da je še aktualno.
Odlična knjiga, ki jo priporočam je tule: http://www.amazon.com/Wired-Sound-Journey-Into-Hearing/dp/1895579325
Avtorica je oglušela v najstniških letih in se je v poznih letih odločila za polžkov vsadek. V knjigi opisuje svoje korake odkrivanja zvokov, pri njej je trajalo več kot 10 let, da je začela uporabljati tudi telefon. Svoje izkušnje je predstavila tudi v Ljubljani pred več kot 10 leti.
Izkušnje so zelo raznolike, nekaterim zadostuje že vsak zvok, ki pride do njih; in to je velik uspeh. Za nekoga drugega pa je pravi uspeh, da lahko telefonira, tako naj bodo pričakovanja realna. Pri PV je pomembno le to, da ga sprejmete kot je in kar bo pa bo. Tudi če slišimo samo hrup in nič drugega, je to že velik uspeh. Pomembno je vedeti, da živčne celice rastejo izjemno počasi in to 1 mm na mesec.
Pomembno je, da vztrajate počasi in upoštevate navodila, in postopoma prehajate k daljši uporabi polžkovega vsadka, saj lahko hrup v začetku zelo utruja.
Želim vam veliko zadovoljstva in prijetne počitnice.
Prvi vtisi s polževim vsadkom:
Po prvi nastavitvi je bil oče zadovoljen, čeprav so se mu zdeli vsi zvoki bolj ali manj enaki. Slišal je tiktakanje ure, svojo hojo, ventilator…. nepredstavljivo po 14 letih tišine. Včasih namenoma ustvarimo tišino, da lahko ugotovimo, od kje prihaja zvok, ki ga trenutno sliši.
V vseh teh letih gluhosti mu je šumelo v glavi, včasih bolj, drugič manj. Sedaj pravi, da je ta šum precej manj izrazit.
Po drugi nastavitvi pa razume že veliko besed, pogovor se mu zdi enostavnejši. Seveda si pomaga tudi z odgledovanjem. Razloči, kdaj se po radiu vrti glasba, kdaj govor, mamo je celo opozoril, da ji zvoni telefon 🙂
Vsak trenutek odkrije nekaj novega, aparata pa ne sname niti za trenutek (razen takrat, ko je šel na kolesarjenje in ko spi) 🙂
Lep pozdrav,
Alenka
Ja, res je zanimivo… Naučiti se je potrebno, kako prepoznati zvoke. Po tretji nastavitvi je bil oče najprej malce razočaran, sedaj pa opaža, da iz dneva v dan več razume. Tudi mi opažamo, da je z njim sedaj veliko lažje komunicirati, veliko prej razume pogovor in tudi sam pravi, da ga sedaj mnogo bolj zanima, o čem klepetamo 🙂
Kadar je sam, pa se pogovarja kar sam s seboj, ponavlja besede, stavke in se posluša, kako zveni. Res ima veliko volje. Vsakega zvoka, ki ga prepozna na novo, je vesel.
Lotil se je tudi poslušanja glasbe, kar pa seveda predstavlja malo trši oreh. Melodije, ki jih je poznal nekoč, so po večini neprepoznavne. Poiskali smo popevko, katere besedilo je še poznal in sedaj si jo vrti – pravi, da si je precej podobna 🙂
Vsak dan kaj novega 🙂
Lp,
Alenka
Hvala za nasvet in lepe želje!
Oče še vedno napreduje v razumevanju besed, stavkov. Včeraj smo poskušali komunicirati po telefonu (vklopili smo zvočnik), nekaj lažjih besed in besednih zvez je lepo razumel. Je pa res odvisno od samega aparata(zvočnika), pri nekaterih se sliši bolje, pri drugih manj.
Lep pozdrav!
Alenka
Po vsaki nastavitvi se sprva razumevanje poslabša, nato nekaj dni ostaja stanje bolj ali manj nespremenjeno, potem pa se nenadoma začne izboljševati.
Včeraj je oče rekel, da se ne spomni, če je sploh kdaj v življenju slišal ptičje petje (vedno je slišal slabo) – včeraj je slišal žvrgoljenje. Ne morem verjeti, da se to res dogaja… 🙂 Pred dnevi je gledal glasbeno oddajo, prepoznal je nekaj starih znanih skladb in dejal, da je užival ob tem 🙂
Lep pozdrav,
Alenka