Pozdravljeni!

Ob tem razglabljanju, kaj je boljše Med-El ali Cochlear ali kaj tretjega, navajanju takšnih in drugačnih specifikacij, me moti predvsem ena stvar: da nato srečaš starša in ga vprašaš, zakaj se je odločil za Mede-La in odgovori, da zato, ker se vsi tako odločajo. Cochlear ima v svetu 70% tržni delež, vsi ostali proizvajalci skupaj pa 30% (ameriški AdvanceBionic, avstrijsko Med-El, francoski Neurelec in korejski Nurobiosys). Med-El ima na trgu 10-15% tržni delež, torej prideta 2-3 Medelovi implantiranci na 14 Cochlearjevih.

Vsak otrok bo znal povedati, da je avto, ki pelje 300 km/h boljši od tistega, ki zmore 130 km/h. Toda kateri se bo bolje izkazal na ozki in ovinkasti vaški cesti? Kar naenkrat pridejo do izraza karakteristike kot polmer obračajnega kroga, medosna razdalja, navor motorja in celo odmik podvozja od cestišča, to pa so podatki, o katerih običajno ne razmišljamo. Je pa zavita vaška cesta bolj življenjska zadeva kot testno dirkališče. Nauk te primerjave je, da ni težko brati karakteristik, da jih pravzaprav niti ni težko razumeti, težje pa jih je povezati v uporabno celoto.

Prav na to sem pomislil, ko sem prebral, kako je g. Miha določil AdvanceBionicov implant kot najboljšega. Ta implant je tako (ne)dober in celo nevaren, da nima, kolikor vem, več dovoljenja FDA (ameriška agencija za prehrano in zdravila) za prodajo v ZDA. Znajo pa Američani po svoji stari maniri to, kar ni dobro za njih, prodajati ostalemu svetu. Upamo lahko, da bodo veliki denarci švicarskega Phonaka, ki je dokapitaliziral zaradi tega skoraj propadlo firmo, omogočili kmalu ponudbo novega implanta, na razvoju katerega menda intenzivno delajo.

Glede procerjev za PV in vlage pa gre za tehnološke paradokse oz. za poskus združevanja nemogočega v en izdelek. Da bi lahko baterije na procesorju zdržale vsaj nekaj časa morajo biti cinkovo-zračne, vsi ostali tipi imajo premajhne kapacitete. Cinkovo-zračne baterije pa ne delujejo brez zraka, torej procesorja ne morete neprodušno zapreti. Zatesnite ga lahko, če uporabite akumulatorske baterije. Če proizvajalec ponudi te v velikosti standardnega baterijskega modula na procesorju, te ne bodo zdržale več kot en dan. Tak je Cochlearjev Nucleus 5, ki s akumulatorskimi (in samo s temi) baterijami doseže standard IP57. Lahko pa proizvajalec gre v smer, da poveča velikost akumulatorskih baterij, vendar te potem ni več možno nositi za ušesom ampak v t.i. žepni varianti (bodyworn). Medtem, ko sta se Medel in Cochlear tem oblikam procesojev že odrekla, saj so nepraktični in zato pri uporabnikih nepriljubljeni, je AdvanceBionic naredil prav tak model (poimenovali so ga Neptun) in sedaj propagirajo pravzaprav edino njegovo pozitivno točko (varnost pred vlago po standardu IP68).

G. Gorazd omenja pomembnost, da implant omogoča varno magnetno resonanco, vendar je podatek, ki ga navaja napačen. Za kakšne probleme pravzapra gre pri PV in preiskavi z MRI. Sila magneta, ki je v preiskovalni napravi vleče magnetek, ki je v sprejemniku PV, iz glave, kar povzroča bolečino. Hkrati pa celota deluje kot neke vrste indukcijska pečica in se glava v okolici implanta segreva. Gre torej za določitev dopustne moči magneta v preiskovalni napravi, pri kateri je bolečina še dopustna in je še dopustno tveganje za poškodbo implanta. In ta meja je za PV implante vseh proizvajalcev brez izjeme postavljena na 1,5T. To torej velja tako za Cochlear kot za Medel, žal pa Medel ne omogoča nič več kot to.

Ker sodobne MRI naprave delujejo v glavnem s 3T (naredijo boljšo, bolj jasno sliko v bistveno krajšem času) je Cochlear omogočil, da se magnet lahko začasno odstrani (kirurg zareže, odvije magnet, se naredi MRI, nazaj privije magnet in zašije). Varna MRI pri 3T je velika prednost Cochlearja, do 1,5T pa velja za Cochlear popolnoma isto kot za Medel.

Ob vsem tem pa mislim, da imajo še najbolj prav tisti, ki menijo, da je za končen rezultat najbolj pomembna človekova osebnost (volja, moč, želja, …). Po podatkih iz velike nemške klinike, kjer operirajo Medela in Cochlearja v razmerju 50:50 ni prav nobene razlike med rezultati ne pri odraslih, ne pri otrocih. Čeprav zveni čudežno, da gluhi lahko slišijo, nobena naprava sama po sebi še ne naredi ćudeža.

Mirko

Pozdravljeni Mirko

To je eden takih člankov, ki sem jih že v štartu pričakov pri odprtju te teme. Pri odprtju te teme sem bil ( in sem še vedno ) laik o PV, ki pa je moral izbrati kaj bo sin imel v glavi celo življenje. Ker te odločitve nikakor nisem hotel prepustiti zdravnikom sem se skušal čim bolj izobraziti glede tega. Kot rečeno sem gledal podatke na papirju, ki je kot ste omenili lahko zavajajoče. Pač podatki iz dirkaličšče ne iz ceste, če uporabim vašo primerjavo.

No v tej fazi sem se odločil za med-el, spet izključno iz podatkov, ki so mi na voljo. Na ORL ti rečejo oba sta dobra, vsi govorijo. Pa je to zadosti?
Ker vemo, da gre tehnika stalno naprej je za moje pojme zelo oz najbolj pomembno kaj je vgrajeno v glavo. Če ima implant še neizkoriščene kapacitete iz strani procesorja potem je to dobro. Če pa so zmoglivosti implanta na 100%, kar naj bi blo pri Cochlearju (povdarjam, naj bi bilo, ker ta podatek moreš izluščiti iz poplave komercialnih izjav in izjav uporabnikov in poznavalcev).

No upam, da sem se prav odločil.

Se strinjam, da je pomembna človekova osebnost… vendar jo bo sin moral šele izoblikovati
(trenutno je star 8 mesecev) mu bom pa skušal čim bolj pomagati in ga usmerjati, po svojih močeh.

Lp

Miha

Pozdravljen g. Miha

Ne znam si čisto predstavljati, kaj mislite s tem, da naj bi bile kapacite nekega implanta s strani procesorja toliko in toliko procentov izkoriščene (recimo 100% za Cochlearjev implant).

Meni najbolj pomaga razumeti zadevo tale podoba: implant jemljem kot klavir in zunanji procesor kot pianista. Vse boljši in boljši pianist (novejši procesor) bo na istem klavirju (implantu) igral vedno boljšo melodijo. Res je, da tudi boljši pianist ne more igrati čez 7 oktav, če jih ima klavir le 5, pa vendar bo na tistih 5 oktavah odigral svoji umetniški stopnji primerno dobro oz. boljše.

V implantu je zelo malo prave elektronike. Le sprejemnik, ki sprejema energijo in signale preko indukcijske tuljave in te signale prepošilja na elektrode. Ta enostavna elektronika je po vrhu vsega še pasivna, brez lastnega napajanja. Veliko pomembnejša pri implantu je pravzaprav »mehanika«: mikroskopska natačnost polja elektrod, moč ohišja sprejemnika in neprepustnost silikonskega ovoja. Če implant odpove, odpove zaradi ene od teh treh stvari.

Bistvo vsega se dogaja v procesorju. Procesor je zelo zmogljiva »zvočna kartica«, ki zmore v realnem času zajeti zvok, ga digitalizirati, ga obdelati glede šumov in potreb v konkretni slušni situaciji, ga nato iz digitalnega signala spremeniti v impulze in poslati preko tuljave v implant. Naloga implanta je le odzivanje na zunanjo stimulacijo in na tej osnovi draženje slušnega živca.

Kolikor vem, to velja tako za Medel kot za Cochlear. Na vsaki Cochlearjevi strani vas bo spremljal njihov slogan: Hear now. And always. To pravzaprav jemljejo kot obvezo, da bodo vsem implantirancem zagotavljali možnost uporabe najnovejše tehnologije skozi vse življenje. Cochlear to lahko tudi potrdi s tem, da njihovi prvi prejemniki implantov izpred več kot 20 let lahko uporabljajo njihove najnovejše procesorje in seveda slišijo boljše.

Mirko

Ja ravno tako sem mislil, če še nadaljujeva z istimi primerjavami. Če je implant klavir, procesor pa pianist.

Če se nekdo uči igrati na poceni sintesizerju ( kot poceni nadomestek klavirja), seveda do neke mere zadošča njegovim potrebam. Ko pa pianist hoče napredovati potrebuje boljši klavir, ki bo zadostil njegovemu znanju. In iz tega vidika naj bi Cochlear bil do konca izkoriščen. Z njihovim klavirjem pianist ne bo mogel napredovati z znanjem. Kljub temu da lahko igra na sintesizerju ali pa na salonskem klavirju. Vendar salonski klavir mu bo nudil možnost napredovanja. Tako pa mislim, da je tud z implanti. Če implant ne podpira vseh funkcij procesorja potem ti tudi novejši procesor ne bo nič koristil. Bo še vedno enako dober kot stari.

Tako si jaz predstavljam to stvar. Seveda povem samo kaj sem prebral in kakšno mnenje sem si o vsem tem ustvaril.

Finta je v tem, da je boj med vodilnimi firmami precej trd in vsaka skuša zavarovati svoje izume, zato pač patentirajo vsako iznajdbo, ki je potem drugi ne morejo uporabiti. Že dejstvo, da imajo vodilne tri firme skupaj preko 400 patentov pri tako mali stvarci, pove da niso vsi enaki, pa vendar vsi slišijo. Gre se predvsem zato, kdo si je pustil najboljše možnosti za nadgraditve, ker če bi bil implant res nekaj kar je vseeno potem bi še danes vgrajevali isti model iz pred 20let. Pa ga ne. Kljub temu, da so vsi kompatibilni z novimi procesorji. In tudi, če imata dva uporabnika enak novi procesor pri tem pa ima eden novi implant drugi pa stari, pomoje ne bosta imela enake kvalitete zvoka. Tako si predstvaljam vso stvar lahko pa da se motim.

Lp

Miha

Pozdravljeni

G. Miha, popolnoma se strinjam z vašim razmišljanjem, je logično in jasno. Zanima me le ena stvar: osnovna predpostavka. Ali lahko, v dobro vseh nas, zaupate vir podatkov (link(e), osebe, …), preko katerega ste prišli do spoznanja, kateri implant je sintisizer in kateri salonski klavir. Tudi sam bi se rad v to prepričal. Trenutno pa mi nikakor ne gre v glavo preprosto dejstvo, kako se lahko 70% uporabnikov po svetu odloča za sintisizer (Cochlear), ko pa imajo za isto (oz. nižjo ceno) na razpolago salonski klavir (Medel).

Mirko

Živjo

Recimo eden od linkov je tale, ki sem ga objavil že na začetku te teme

http://funnyoldlife.wordpress.com/cochlear-implants/choosing-a-brand/

Potem je recimo tale

http://cochlearimplanthelp.com/journey/choosing-a-cochlear-implant/electrodes-and-pitch-perception/

Teh strani je še veliko vendar se mi žal niso zdele dosti pomembne da bi si shranil link.

Vas smem vprašat iz kakšnega vidika ste v stiku z PV (uporabnik, starš, zdravnik, trgovec….)?

Vse strani govorijo isto. Cochlear naj bi z razvojem ostal na ravni Med-El iz leta 2006. Mogoče je to zgolj marketing vendar, ko neko stvar slišiš/prebereš večkrat iz različnih virov si pač ustvariš svoje mnenje.

vtis imam, da sta nekam preveč zagreta vsak za svojo firmo.
za prodajo morda ni pomembna samo kvaliteta (rezultat – kvaliteta sluha prejemnika) ampak tud reklama, marketing…
men avto ki gre 300 namest 130 ni nič boljši.
glih tko se prpelem na cilj. Kar je bistvo.
poraba, varnost, cena vzdrževanja, odnos do okolja, življenska doba, dostopnost servisov in delov, možnost naknadnega vgrajevanja tehničnih izboljšav… ne pa 300.
kje pa lahko 300 vozte? sam bi celo hitrost omejil na 100, povsod, kot je v NZ. bi ogromno prihranili goriva in ostalega.

osebnost omenjate. osebnost je po moje važna za gluhega, pa tudi na splošno, ker mu zagotavlja uspeh v lajfu. ne da se zgolj umika vsemu, vedno bolj v vedno manjši geto. samozavest, agresivnost…

bolj je na mestu reči stanje možganov (asiciacije, zrelost…) in za slednje je bistveno bolj važno kvalitetno in čimvečje ukvarjanje s takim otrokom, da se mu možgani čimbolj in vsestransko razvijejo

sam z medel 100% slišim, tudi v popolni temi. le malo več glasnosti bi včasih rabil. pa to ni reklama zanj ampak le moja izkušnja.
je pa poden material iz katerega je ohišje.
sam baterije nosim v žepu in jih filam, ker nočem ustvarjati kilograme nevarnih odpadkov-
NIČ ME NI SRAM če imam aparat na dratu in ne sramujem se ga, da bi ga skrival za dolge lase.
glavno je da slišim, vtis ki ga naredim z nošenjem na tujca mi dol visi.
slabši vtis naredič če zaradi gluhosti izpadeš butast.
mislim, da sta obe firmi kar OK.
zame je važno danes, da danes slišim. kakšen bo aparat čez 10 let je danes zame drugotnega pomena-
vprašanje pa je koliko časa bo zzzs še 100% kril stroške zanj.
glede na razvoj dogajanja.
lp

Mah men je ubistvu vseeno kera znamka je pač tisto kar je bolje za moga otroka. Pač neko mnenje sem si ustvaril na podlagi podatkov, ki so mi dostopni. Nekako se je pa treba odločit katerega, eni prepustijo zdravnikom, drugi se sami odločimo, tretji pa mogoče mečejo kovanec 🙂

Mislim, da bom kr ostal pri odločitvi Med-El in upal da sem se prav odločil. Taglavni del pa tko šele pride, učenje poslušanja in govorjenja.

No nima veze v ponedeljek imamo pregled na ORL, kjer bom zvedel več kaj pomenijo rezultati elktro kohleografije in EAPMD testa.

Pozdravljeni!

Še vedno se ukvarjam s prvim linkom, ki ga je objavil g. Miha. V tem nepodpisanem članku, sem na prvi pogled opazil nekaj površnosti in nepravilnosti. Recimo: omenjena Cochlearjeva Freedom 3G in Freedom 5 procesorja ne obstajata in nikoli nista. Zato sem se odločil, da vse podatke temeljito preverim (ker omenjene neodvisne študije, na katere se članek sklicuje niso opremljene z linkom(!?!), je to zelo težko) in sem za pomoč prosil tudi kolege na Cochlear v Baslu. Ko bom pripravljen, bom objavil komentar.

Kako sem v stiku s PV? Več let sem na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani poučeval matematiko in računalništvo, danes pa sem trgovec, če lahko temu tako rečemo. Sem zaposlen v podjetju Posluh za sluh kot odgovoren za program Cochlear.

Žal mi je g. Miha, da se nisva še osebno srečala. Smatram, da so vas na ORL kliniki napotili po informacije tudi k nam, ne samo na Widex. Prav tako predvidevam, da ste bili s strani ZGNL povabljeni na predstavitev Cochlearja, ki smo jo imeli 11.04.2012 na Zavodu. Sicer je res, če ste se že odločili, je škoda vsake debate, sicer ste pa še vedno dobrodošli.

Verjetno se bova spoznala pozneje po operaciji, ko bo potrebno postopke rehabilitacije spraviti v stvarno življenje in boste prišli na kako našo delavnico. Vsa metodologija, po kateri
rehabilitacija poteka, to velja za vse tri slovenske zavode in vso mobilno službo, je plod Cochlearjevega 30-letnega razvoja. Nudimo brezplačne delavnice tako terapevtom kot staršem, Medel pa se s tem (vsaj v Sloveniji) ne ukvarja. Dejansko je to samo strošek podjetja. Torej, če ne prej, dobrodošel tedaj.

Lep dan vsem!
Mirko

Ja kljub temu, da sem se do tiste delavnice/predstavitve že odločil, sem vseeno bil na predavanju. ( v zadnji vrsti z sinom). Žal nisem mogel ostati do konca, ker se je malo zavleklo sine pa je postal zaspan, zato nismo imeli priložnosti se bolj osebno srečati.
Vesel sem da se organizirajo delavnice, ker v končni fazi nismo levi in desni ampak gluhi oz starši gluhih. Kot rečeno nimam nič proti nobenemu proizvajalcu, odločiti sem se pa pač mogel in na podlagi prebranih podatkov sem se pač tako odločil.
Zakaj pa se po internetu širijo lažni podatki ( če so res) pa nebi vedu, vendar vse strani pripovedujejo približno isto. Ali ima Med-El tako močno antipropagando ali pa je vzrok kje drugje.

Lp

Miha

Pozdravljeni!

Mislim, da sploh ne gre za laži, ampak za dobro lansirane resnice, ki nas zlahka zavedejo v napačno doumevanje stvari.

Včasih smo imeli vaške obrekljivke. Danes, ko je ves svet postal globalna vas, imamo globalne »opravljivke«. Mnogi forumi se res ne uspejo dvigniti nad ta nivo. Vaške opravljivke so dobro znale plasirati novico tako, da se niso zlagale, da pa so poslušalci »razumeli«, kaj so hotele povedati in je potem taka »informacija« šla naprej. Isto se dogaja tudi danes, z eno razliko: če je bila nekoč informacija zaradi ustnega prenašanja podvržena vsaj počasnemu izginjanju, pa danes ostane trajno zapisana v medmrežju in nikoli se ne ve, kdaj jo bo kdo spet našel.

Kaj pomeni »plasirati« novico. Recimo, da nekdo da v javnost sledečo informacijo: »Za magnetno resonanco s 3T je pri Cochlearju potreben kirurški poseg za odstranitev magnetka, pri Medelu pa do 1,5T to ni potrebno!«. Kdor je prebral eno mojih prejšnjih razlag ve, da je trditev točna. Toda kako se v praksi razume:

1. Za večino podatek o moči magneta pri MRI ne zveni pomembno, ker ne vedo njegovega pomena.
2. Zato se verjetno nihče ne bo vprašal, kako je z MRI pri 1,5T pri Cochlearju, čeprav tega navedena informacija ne podaja.
3. Večina bo najbolj pozorna na besede »kirurški poseg« in bo takoj videla ubogega otroka in mesarskega kirurga z nožem v roki, pa še mesto za poseg je zelo občutljivo (glava!).

Kaj torej logično sledi: Medel je boljši kot Cochlear. Kako je pa v resnici, lahko preberete v mojem že omenjenem komentarju.

In podobno je še z marsičem, tudi z virtualnimi elektrodami. Ali pa je njihov učinek res tak, da lahko zanemarimo podatek o pravih, realnih elektrodah? In kje so še vsi ostali podatki, ki govorijo o kvaliteti nekega izdelka?

Lahko odkrito povprašam tudi vas, g. Miha. Če ste dobili vabilo na naše srečanje v aprilu in če ste z odprtjem tega foruma iskreno mislili raziskati, kaj izbrati ali Medel ali Cochlear, zakaj niste objavili tudi informacije (vabilo) o tem srečanju na forumu. Zelo enostavno je objaviti »izbrane« vire, druge pa zamolčati in potem oznanjati, vsi trdijo enako. In zakaj vprašanja o virtualnih elektrodah niste postavili tudi na srečanju, ko bi lahko dobili informacije od enega najboljših poznavalcev PV v Evropi iz prve roke? Nočem biti nesramen, vendar je tako: lažne informacije (laž) se z lahkoto ustvari že samo s poudarjanjem nekaterih resničnih informacij in zamolčanjem drugih. Vprašanje je potem samo, kdo bo prevzel odgovornost, ko bo nekdo ugotovil, da je bil zaradi takih informacij zaveden. Če jaz v okviru svoje službe (z imenom in priimkom) nekaj rečem, potem sem za to po zakonu odgovoren. Zato zame ni pomembno, da samo govorim resnico, ampak sem tudi moralno odgovoren, da me poslušalec (recimo kupec?!) tudi tako razume. Z objavami na forumih pa žal ni tako.

Lep pozdrav in brez zamere!
Mirko

Kot rečeno sem se odločil že pred srečanjem. Zakaj bi objavljal vabilo ne vem, kogar se je to dotikalo je vrjetno dobil vabilo tako kot mi, ki mimo grede nismo nikamor dali naših podatkov pa smo kljub temu dobili vabilo. Tolk o varstvu podatkov. Ampak nima veze, sem bil vabila vesel in sem se tudi odzval. Morem pa pripomnit, da na predavanju nisem zvedel nič novega kar že nebi vedel, še najbolj zanimivo je bilo predavanje dr. Grosa, kako poteka operacija. Kar se tiče predstavitve samega PV pa je bil povdarek predvsem na dizajnu in daljinskem upravljalniku. O tehničnih lastnostih pa bore malo.
Pač tipični marketing, ker ljudje ne razumejo tehničnih podatkov zato se jim rajši govori o stvareh, ki jih razumejo, dalinec, dizajn…

Kot rečeno žal nisem mogel ostati do konca, ker pač nimam kam dati 7 mesečnega otroka, ki pa ima svoj ritem spanja.

Zamere ni nobene, moje odločitve pa tudi niste premenili tako, da ostajam pri Med-Elu. Mogoče pa bo ta debata pomagala komu drugemu pa se bo drugače odločil.

Lp

Miha

Pozdravljeni še enkrat, g. Miha, pa tudi vsi ostali

Glede vaših osebnih podatkov, vem le, da ste Miha, saj se kot svetla izjema na tem forumu podpisujete z imenom (čestitam za pogum), potem poznam vaš e-mail naslov, ki ste ga objavili v prispevku na tem forumu, iz njega sklepam, da se verjetno pišete Borovnik. In vem, da imate sina, ker ga večkrat omenjate. Drugega pa prav nič. Zato sem tudi obžaloval v enem od prejšnjih komentarjev, da se še nisva osenbno spoznala.

Mi bi bili veseli, če bi vaše (in od ostalih kandidatov) podatke imeli, pa jih žal nimamo. Zato smo prosili ZGNL, da razpošlje naša vabila. Oni imajo podatke zaradi potreb rehabilitacije. Predvidevam, da ste se namreč že oglasili tam in se pogovorili, kako bodo stvari glede terapij potekale pred in po operaciji. Tudi v prihodnje (se pravi na razne delavnice) boste vabila prejemali preko njih. Če pa tega nočete, jih lahko opozorim.

Hkrati bi pa res lepo povabil vse, ki so kandidati, oz. njihove starše, da se oglasijo na prijazen pogovor tudi pri nas. Za prvi stik je uporaben tudi mail:
[email protected]
Žal je res tako, da vam zaradi varovanja osebnih podatkov ne moremo mi priti naproti.

Lep dan vsem!

Mirko

No izvedel sem, da menda če bi dobil kohlear namesto medela, da bi bolje slišal?

Torej, če bo potrebna menjava notranjega dela bom prosil, naj mi dajo kohlear. In če po kashi kaša boljša ne bode (na bom bolje slišal), ja pol pa ne vem več kaj.

Kljub vsemu me malce zanima, kaj je kriterij pri odločitvi kater aparat dobiš?

Sam ne vem sicer, kako bi lahko še bolje slišal. Nasploh je pa morda res za nekoga boljši en zadrugega pa drug.
a je kaj podatkov ko so nekomu ob reimplantaciji dali aparat drge firme (sicer novejša generacija) – a je bolje ali slabše slišal?

Cilj naj bi bil, da oseba čimbolje sliši.
lp

Pozdravljeni!

Pišem vsem, vendar bolj kot odgovor na zadnji prispevek g. Miha (upam, da se iz nickname mihau da razumeti, da mu je tako ime).

Se strinjam, da preveč kompliciramo, s katerim sistemom se bolje sliši, potem pa nas preseneti otrok s PV, ko sliši zvoke, ki jih mi zdravi ne zaznavamo. Sam sem bil priča, ko so deklici zamenjali zunanji procesor z novejšim Nucleus 5 in jo je po nastavitvah motil določen šum. Po dolgem času in preizkušanju smo ugotovili, da jo moti šum klimatske naprave s hodnika, ki smo ga ostali zaznali le z veliko pozornostjo (gotovo šum izpod 10 dcB). In vem, da se podobne zgodbe dogajajo tudi pri Medelu. Verjamem, da se g. iskreno sprašuje, kako bi lahko še bolje slišal.

S katerim sistemom se bolje sliši, na to vprašanje bi lahko odgovoril le nekdo, ki bi imel na vsaki strani vsadek drugega proizvajalca, in še to le v primeru, da je imel pred posegom vse indikacijske parametre na obeh straneh popolnoma enake in da sta bile obe operaciji popolnoma enako uspešni. To pa ne bo nikoli možno in je vse špekuliranje, s katerim sistemom se bolje sliši, stvar statističnih obdelav. In še te so zelo različne od jezika do jezika, saj so frekvence posameznih glasov med jeziki različne.

Z reimplantacijo pa je tako: zgodi se lahko v dveh primerih:
– implant preneha delovati po določenem času
– implant zaradi neuspele operacije ni pravilno vstavljen v polžka in ne more stimulirati živca. V tem primeru implant sicer deluje, vendar implantiranec vseeno ne sliši.

Za prvi primer proizvajalec v okviru garancije priskrbi nov implant, potrebna pa je ponovitev operacije. V drugem primeru pa morajo kirurgi oceniti, kaj je povzročilo neuspeh in ali se je pri ponovni operaciji možno izogniti neuspehu.

Kar se Cochlearja tiče, prvega primera v Ljubljani, hvala Bogu, še nismo imeli. Bil pa je primer drugega tipa. Otrok je bil nato poslan na reoperacijo v tujino, kjer je bil poseg uspešno opravljen. Za Medel teh podatkov nimam, je pa dr. Gros na našem informativnem srečanju za kandidate govoril, če se prav spomnim in sem njegovo izvajanje prav razumel, o skupno okrog 10 primerih. Ostalo pove prvošolsko računstvo

Lep pozdrav!
Mirko.

Zdravo,
za Cochlear ne vem število reimplantirancev. Iz Medelovih logov pa zanesljivo vem, da je kar precej reimplantirancev, med drugim tudi moj otrok. Ko smo menjavali vsadek, je bila še starejša punčka, ki ji je Medel crknil po 8 letih in fant iz Kranja, ki je bil trikrat reimplantiran z Cochlearjevim vsadkom. Vzroka ne vem. Očitno se stvari tudi kvarijo. Upam da čim manjkrat.

Lp Gorazd

Povsem se strinjam z vami g Mirko glede tega kar ste zapisali.
Nedvomno ni Ok če rabiš reimplantacijo.Namreč. vsak dodaten poseg je dodatno tveganje.

Prva in glavna naj bi bila dobrobit bolnika. Žal marsikdaj temu ni tako, celo v uglednih institucijah. Glejte samo sedanje afere v zvezi z OI.
Ko imaš raka, se po njihovo vse menja. Postaneš poskusni zajec za vedno nova zdravila. Enega, na slepo, In v poskusno skupino, drugega pa za kontrolo. In zajca tega ne vesta, da je poskus kot se šika.
V eri člankov (edini pomembni kriterij?) je za OI članek če poskus uspe pa tudi če poskus ne uspe. Oboje je dodatek k biografiji eksperimentatorja in britofa.
Nadalje denar za OI je no problem. Maxi luksus ko Mayo klinika, in švingl s ceno zdravil (vir Delo).
Enmu ne dajo birgle al npr tablete za pritisk, holesterol.., pr drugmu pa 100 kil E ni problem.
Bi rekel mihelj, da smo si pred matildo teoretično vsi enaki, pa očitno ni tako. Smrt zaradi kapi je očitno manj pomembna kot smrt zaradi raka.

Na gornjem primeru sem le hotel pokazat, da naj bi bila korist bolnika glavni kriterij.

Reimplantacija? A je slučaj? Da ni kakšna tehnična napaka? Material? TEhnika posega? Operater? Posebnosti zgradbe bolnikovega polža?
No pa LP.

Pozdravljeni!

Prosil bi vas, g. Gorazd, če mi lahko kaj več poveste o fantu s Cochlearjevim implantom, ki naj bi bil 3x operiran: kdaj se je to zgodilo, koliko je star, … Prav iz Kranja nimamo nobenega implantirana, 3 do 5 fantov (odvisno kako široko jemljemo) pa iz okolice. In za nobenega ne vem, da bi se mu kaj takega zgodilo. Čudno je tudi, da tega ne najdem v podatkovni bazi. Vse nepravilnosti v delovanju zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov je potrebno voditi in prijavljati pri javnoi agenciji za to področje. Zato vas prosim, da mi posredujete kakšno informacijo več, da bom lahko to preveril, se prepričal in ne bom trdil kandidatom nekaj kar ni res. Do tedaj pa s polno odgovornostjo lahko rečem to kar sem že napisal: Kar se Cochlearja tiče, primera odpovedi implanta pri operirancu v UKC Ljubljani, hvala Bogu, še nismo imeli. Bil pa je primer nepravilno vstavljenega implanta (ta otrok ni bil s Kranja!). Otrok je bil nato poslan na reoperacijo v tujino, kjer je bil poseg uspešno opravljen.

Za moje pojme je podatek o zanesljivosti implanta ključen, zato bi vas g. Gorazd, še enkrat prosil za kaj bolj konkretnega, da to preverim.

Lp vsem!
Mirko

zabar 22, več podatkov imate na ZS.

LP Gorazd

Naj povem, da med tem časom smo bili na pregledu na ORL kjer so pojasnili podatke iz kohleografije. In rezultat je takšen, da sta oba ušeska primerna za implant, levi malenkost bolj ampak ni bistvene razlike. Je na prednostni listi za operacijo ,ki bo predvidoma sep-okt. Točen datum dobimo po pošti.

Zgleda bo to prvo poletje za katerega si bom želel, da čim hitreje mine 🙂

Lp

Miha