Z mojim dekletom sva se razšla pred približno 10 meseci.
Med razmerjem sem ji nekajkrat namignil da je zavaljena (kar zelo obžalujem). Sčasoma sva se odtujila a nikoli nisem pomislil da imajo moji heci kaj veze s tem.

Pred nekaj meseci sem hotel ponovno pričet razmerje z njo pa me je zavrnila (bila je zelo zeloooo pijana) češ da se ne more poljubljat s tipom o katerem razmišlja ko bruha…. to me je povsem potrlo saj je zame popolna taka kot je- z opazkami o njeni zadnjici pa sem hotel samo dobiti malo nadvlade nad njo, kar je bilo povsem otročje in neprimerno. Po tem dogodku se mi je posvetilo da ima morda bulimijo – Pozanimal sem se pri njeni prijateljici in ta mi je povedala da ima bulimijo že več kot 7 let (od 10. leta). Prijateljica pravi da je skrajni čas da no postim pri miru saj ji samo škodjem.

Zadnje čase je precej shujšala in grozno mi je ko pomislim da sem pripomogel k njenemu samouničevanju. Rad bi s ji opravičil ampak me je strah govoriti z njo- vsega skupaj nočem še poslabšati.
Ne pričakujem da mi bo odpustila ali karkoli samo vsakič ko jo vidim je bolj suha in jaz se vse bolj sovražim. Ji lahko kakorkoli pomagam? Iskreno jo imam rad in bi rad popravil napako ampak…ali je to mogoče?

Uaaaa…

Za tole pomoje nisi kriv. Ker js sem mel ze reees miljon opazk na postavo mojih deklet, pa se tole se ni zgodilo. Mi je pa dalo mislit…

Cimra psihologinja bi rekla da je res potreben pogovor med vama. To je njen nasvet za vse. Samo se ne spuscaj dialog, ce nimas kakega GAME PLANA. Nikakor ji ne pristopaj, ko je pijana, ali v druzbi. Dobi jo na kak caj sredi dneva. Nekje kjer je njej vsec.

Pomoje ni dobro, da ze v prvem pogovoru napades to temo. Probi najprej pridobit njeno zaupanje. Mores ji vcepit obcutek, da je lepa in da je vec kot idealna zate.

Potem pa zacni pocasi omenjat problem. Tu je samo stvar iskrenosti. Najprej narahlo, da ti ni kul.
cez mnogo dialogov pa lahko usekas na polno. Od teg, da lahko umre, do vsega ostalega.
Nujno je, da zastopi tut,da ne bo prisla do idealne postave, ce bo samo hujsala. Tu je stvar sporta in misicne mase prav tako. Ritike so najlepse ce so cvrste, ne pa povesene (od hujsanja). Debele mi pa sploh ne ustrezajo.

POMAGAS JI SIGURNO LAHKO… Vse napake se da popravit…

Tule dam se mail, ce hoces da kake detajle premljema : [email protected]

Živjo,

vsekakor se strinjam s Stankom, da nisi ti odgovoren za to, da ima tvoje nekdanje dekle bulimijo. Strinjam se tudi s tem, da če se ji želiš opravičiti za svoje vedenje – glede raznih opazk in šal o njenem videzu, da dobro premisliš kaj točno ji želiš povedati in da to res storiš takrat, ko ne bo pod vplivom alkohola. Vendar dobro premisli kaj sploh hočeš in kaj bi rad s tem pogovorom dosegel, če se boš odločil zanj.

Osebe z MH so že tako osredotočene na svoj videz. Ne bo pomagalo kaj dosti, če ji boš rekel, da je lepa, ker malo oaseb z MH verjame drugim, da govorijo resnico. Gre za popačeno dojemanje lastnega telesa. Če bi rad bolje razumel kaj se s tvojo nekdanjo punco dogaja, ti predlagam v branje knjigo Ko hrana ni več hrana. V knjižnici imaš veliko gradiva na to temo. Gotovo boš našel še kaj primernega.

Pomagaš ji lahko tako, da ji poveš, da tvoje vedenje in besede, ki so se nanašale nanjo niso bile v redu. Se opravičiš za to. Lahko ji poveš, da si izvedel, da ima težave s hrano, vendar si najprej razčisti kaj to sploh pomeni zate. Izvej čim več o tem, da boš vedel kako ji pomagati. Nekaj informacij o tem si lahko ptrebereš na spletni strani Ženske svetovalnice, kjer je članek za svojce in prijatelje namenjen temu kako ravnati, ko izveš – kaj delati in česa ne.

Pa še nekaj. Ona sama je odgovorna za svoje življenje. Ne ukvarjaj se s tem kaj pa če umre. Skušaj pogledati s tega konca – 7 let že živi s tem, pa še živi. Raje poglej kakšne oblike pomoči so na voljo in seznani jo z njimi, da ji boš lahko posredoval te informacije, če bo želela. Ona se mora odločiti, če želi živeti.

Vendar glede na to, da sta se razšla, da si spoznal, da to ni to, vedi, da je možno, da ona še trpi zaradi tega. V tem primeru moraš jasno povedati, da vajin pogovor ni pot nazaj v ponovno razmerje, če si nisi na jasnem ali to želiš ali ne. Nikakor pa ne misli, da ji bo potem bolje, ali da bo s tem prenehala, ker ti tako želiš ali ker bi tebi tako obljubila. To ne gre tako. Ni tako enostavno. ona skozi hrano, že od otroštva dalje rešuje svoje stiske, ker takrat ni imela primernih orodij za to in je to postal njen način preživetja. Več ti bo jasno o tem ko boš prebral omenjeno knjigo.

Kaj torej lahko narediš? Lahko ji poveš, da si pripravljen poslušati, če bo to potrebovala, lahko ji ponudiš podporo in pomoč, če bi bila to pripravljena sprejeti. Vendar moraš dobro razmisliti kaj sploh hočeš.

Praviš, da bi rad popravil napako. Razmisli o svojih dejanjih. Če misliš, da vedenje ni bilo primerno se ji lahko opravičiš za to. Več od tega pa ne moreš narediti. Vedi, da tudi, če jo karkoli razjezi, užali, prizadene, namesto, da bi to izrazila z besedami, gre lahko v hujšanje, stardanje, prenajedanje ali bruhanje in to je postalo že njeno orodje, njen način pomoči. Samo ona lahko kaj spremeni, mora pa se odločiti za to, da želi drugačno življenje, da ima tega zadost in da si poišče pomoč. Pritiski drugih pri tem ne bodo pomagali. Tega ne počne nalašč, da bi druge prizadela, ker vse kar dela, dela sebi. in ne gre zavestno v to, ampak jo žene neka sila, ki je ne more ustaviti. Da bi prenehala, mora začeti raziskovati sebe, svoje potrebe, druge načine reševanja problemov in za to je potrebno trdo delo. Vendar odločiti se mora ona.

Če bi karkoli potreboval se lahko še vedno obrneš na našo svetovalnico. Posredovali ti bomo odgovore na vprašanja, ki bi se ti še postavila, lahko pa prideš tudi k nam na pogovor.

Za konec samo še ena misel – Vedno ravnajmo z drugimi tako kot bi si želeli, da drugi ravnajo z nami.

Lep pozdrav,

Tatjana

Iskat krivca v MH je po moje nesmiselno. Glede tvoje punce mi je hudo zanjo, ker ima velike težave.Tudi dvomim, da bi ti lahko resnično kaj spremenil.Ker ne vem, kaj jo razjeda in boli. Kaj ji dela občutek krivde, da ne je. Stojim za tem, da se z takšnim človekom ne moreš pogovarjat o čvrstih zadnjicah, suhih ali pa celo debelih.Kriza teh motenj je tako globoka, da ne prenese žal nobene opazke. Postopek zdravljenja in sprejemanja je pa lahko tako dolg, kot življenska pot. Tukaj nas je veliko takšnih, ki trpimo in smo trpeli v vsej svoji bedi. Sprejet nekoga in imet veliko mero emaptije je pa tisto, kar potrebujemo in to prav vsi. Tudi tisti, ki normalno živijo in jedo in jih ni strah hrane.
vse dobro in l.p.

Pozdravljen

Res nisi kriv za to kar se dogaja tvoji bivši punci. Ljudje včasih rečemo komu kaj in ga nehote prizadanemo. Vendar pa če ima človek realno predstavo o sebi ga to nikakor ne prizadane tako daleč, da bi zaradi tega začel bruhati, stradati ali pa kaj drugega. Napako kot ti praviš seveda lahko popraviš. Lahko jo povabiš, da se pogovorita, se ji opravičiš, samo vprašanje je, če bo v tem kaj uspeha. Težave tvoje bivše punce so se začele že mnogo pred tem ko sta se spoznala. Sedaj pa jih ne ve ali pa ne zmore reševati na drug način. Ravno tako je ne moreš spraviti na pot zdravljenja, če sama ne bo hotela. Edino kar lahko narediš je, da ji daš vedeti da ji stojiš ob strani, oziroma ji ponudiš roko ko ji bo najhuje. Vendar, če ne misliš resno raje ne začni ničesar, kajti stati ob strani nekomu z motnjami prehranjevanja ni lahko. Lahko mi verjameš iz lastnih izkušenj (hčerka preboleva anoreksijo in samopoškodbe).

Veliko sreče želim predvsem tej deklici in pa seveda tebi.