Punca ima bulimijo že 5 let in ker ne vem več kako bi ji lahko še pomagal, se obračam sem po nasvete…
Zgodba je taka: pred dvemi leti mi je uspelo da sem jo spravil k psihologinji h kateri je nekaj časa hodila. Probala je 5 različnih vrst tablet, vendar so bili pri vsaki vrsti stranski učinki, kar jo je pripravilo do tega da jih je nehala jemati. K psihologinji pa je tudi nehala hodit češ da ji ne zna pomagat…
V glavnem zadnje čase je vse bolj slabo(bruha vsak dan), jaz pa ne vem več kako ji pomagat. Poskušal sem jo spravit spet k zdravniku, vendar noče…

Hvala za odgovore…

lp

Po slabi izkušnji se človek res težje ponovno odloči za iskanje pomoči. Hkrati je pa tudi res, da je motiviranost za zdravljenje spremenljiva in je včasih tudi pomoč lažje razumeti kot pomoč.
Obstaja več možnosti, če želi spremeniti svoje vedenje, lahko poskusita nabaviti katero od knjig za samopomoč, da se o bolezni malo več poduči, primerna je npr. Getting better byte by byte, avtoric U. Schidt in J. Treasure.
Lahko se obrne po pomoč tudi na katero od skupin za pomoč, kot so Muza in na Ženski svetovalnici.
Smiselno se je tudi še enkrat obrniti na katerega od psihiatrov, ki se ukvarjajo s tovrsnimi motnjami (dr. Reljič na Nazorjevi 1, Lj, dr.Sernec na KOMZ, Grablovičeva 28, Lj., ali v lokalnem zdravstvenem domu , ki bo lahko bolezen najbolj celostno opredelil.

Povejte ji, da vam zanjo ni vseeno.

M. Anderluh

lp ja kaj naj ti rečem…sam sem imela isto težavo ampak zanjo ni nihče vedel..Sem pa imela srečo.da sem zabredla tako nizko da semšla na koncu sama sebi na živce…in je bilo treba nekaj narediti. V bistvu je bil tisto moj poden v življenju in potem sem počasi zmagala. Brez psihologov, brez fanta, brez staršev in brez prijateljev…sama s svojo pomočjo…in ukvarjanjem s tem zakaj pravzaprav to počnem.

ja kaj naj ti rečem…sigurno tiče razlog za njeno početje globoko v njej in ga bo morala najti sama…Ponavadi so vsi pametni tudi psihologi ..vsi ji delijo nasvete in ji poskušajo poamgati…potrebno pa je najti razlog zakaj se počuti nesrečno tako kot je, zakja ji je hrana središče pozornosti. sama vem..da je veliko vplivalo na to..ker so me vseskozi degradirali..česa nisem sposobna in česa v življenju ne bom naredila…da sem po večnih kritikah res začela verjeti v svoje nesposobnosti in se zatekla k hrani in uživanju nje pa potem bruhanju da le ne bom debela…skratka totalno nezadovoljstvo s seboj..

če ji hočeš pomagati..morata najti razlog za to…ne je kritzirati in žaliti če gre bruhat ampka ji vlivaj moč in samozavest.

jaz sem si na koncu oblikovala koledar in kot kak odvisnež črtala dneve ko nisem bruhala, najprej je bil to en dan na teden dpotem dva in potem so se počasi krajšala obdobja bruhanja in daljšalji normalni dnevi. Sem si pa vmes dovolila nažiranja in bruhanja in nisem takrat imela slabe vest..ne vem men je ratal..zdaj se mi že več kot 4 leta nizgodilo, da bi se zatekla k bruhanju. In to kar mi je ta bolezen dala ..je tudi nekaj. Moč ko to premagaš in zaživiš normalno me spremlja vedno ko želim kaj doseči …pogumno…lp