Pozdravljeni, pišem vam, ker mi gre punca fantovega brata vsak dan bolj na živce. Sploh je ne morem več gledat. Na kratko o nas: Oba s fantom sva studenta, prav tako punca fantovega brata. Imenujmo jo Janja. S fantom preživiva ponavadi nekaj dni pri meni, potem pa nekaj dni pri njem. Ko je faks sva sicer bolj pri njem, ker živijo čisto blizu mojega faksa, jaz 1,5h stran. Midva se super razumeva, se imava rada itd. Problem pa je Janja. Cel dan se nekaj dere po hiši, potrebuje pozornost od prav vsakega ki stopi v hišo, njene stvari so povsod po hiši. Izvedela sem, da govori o meni tudi nekatere stvari za katere trdi da sem jih rekla o nekom pa jih nisem. Sama mi je pravila kako se ni ravno razumela z bivšo od mojega fanta, potem pa vidm storye na instagramu ko se dobivata. Drugi pravijo kako je prijazna in oh in sploh ampak res se dobro pretvarja. Včasih slišim kako vpije na svojega fanta čisto brez razloga. Počutim se res nemočno ker je zvita in ji vsi verjamejo vse kar reče, jaz pa najslabša. Name gleda kot da sem revna ali kaj, ker si pč vsega ne morem privoščiti. Enkrat mi je dala nekaj majčk in mi potem reče, da če še koga poznam ki nima za cunje, naj jim nesem. Nevem no.. držim jezik za zobmi ampak vem da bo enkrat eksplodiralo. Zadnjič je tudi prišla na obisk (pol)sestra od fanta, ki je starejša in ne živi več pri starših, in kar naenkrat Janja reče da ona je pa tudi netolerantna na laktozo. Da ne bo več ljedla mlečnih izdelkov. Kljub temu, da jih je prej jedla 25 let. Dajte mi kakšen predlog, da se vsaj nebi toliko obremenjevala z njo… proosim.

Spoštovani,

V svetovanju bi šlo nekako takole. Vi začnete: »problem je Janja«. Potem bi skupaj raziskovala in najprej ugotovila, da ni problem Janja kot oseba, ampak njeno vedenje. To je pomembna razlika. Ugotovila bi, da se ne obnaša tako, ker bi bili vi manj vredni, ampak, ker se sama počuti nesamozavestno. To prikriva z glasnostjo, pretvarjanjem, pokroviteljskim podarjanjem oblačil … Torej prva ugotovitev je, da njeno vedenje nima veze z vami, ampak z njeno nesamozavestjo.

To nas pripelje do naslednjega koraka. Pravite: »mi gre vsak dan bolj na živce«. Torej, tisto, kar doživljate kot problem, ni niti Janja, niti njeno vedenje, ampak vaša neprijetna čustvena reakcija na njeno vedenje. Ne v smislu, da je z vašo čustveno reakcijo kaj narobe, ampak da je ta neprijeten občutek razlog, da iščete nasvet. Da bi vedeli kako rešiti neprijetno situacijo, je dobro razumeti lastna čustva. Čustvo ‘na živce’ ne obstaja. Predpostavljam, da je čustvo, ki ga čutite, jeza. Jeza, kot tudi vsa ostala čustva, ima točno določeno funkcionalnost. Jezo čutimo, kadar nekdo s svojim vedenjem ogroža neko našo pomembno vrednoto. Hkrati pa se počutimo dovolj močne, da zahtevamo spremembo tega vedenje. Če bi čustvo jeze prevedli v besede, bi to pomenilo torej zahtevo za spremembo vedenja pri drugemu.

To pa nas privede do tretjega koraka. Do vprašanja ali znate jasno in glasno izraziti jezo, uveljaviti svoje zahteve in zaščititi svoje meje? Namreč, če čutite jezo, ne naredite in rečete pa nič, se situacija ne razreši. Funkcija vašega čustva ni izpolnjena in zadeve se samo stopnjujejo. Drugi še naprej prestopajo vaše meje (ker jim niste sporočili, kje je meja) in vaša čustva naraščajo do točke – meni se bo zmešalo.

Rešitev vaše situacije je, da za korak čustveno odrastete. Da okrepite svojo samozavest in si daste dovoljenje za ustrezno izražanje celega spektra čustev. Tudi jeze. V praksi bi to pomenilo, da Janjo vprašate: »Ali drži, da si o meni rekla to in to? Če je to res, je to laž in mi dela škodo. Nikoli ne naredi več tega.« in »Ko sem jaz v hiši, govori tiho.« Torej, kratko jasno in odločno sporočite svoje zahteve/meje. In to čim prej. Ne čakati, da se čustva nabirajo do eksplozije. Če Janja ne bo spoštovala vaših zahtev, svoja sporočila stopnjujete. Na neki točki odraščanja pa si ustvarite svoj dom, kjer vsa pravila vedenja postavljate sami s partnerjem.

Pod črto. Občutek imam, da se v neki točki tudi vi počutite nesamozavestno. Lahko, da vas zato zaboli to s cunjami in zato sami sebi ne daste dovoljenja izraziti jezo. Lahko si daste. To vam bo pri urejanju odnosov koristilo celo življenje.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Ja pa ljubi Jezus a bi se kdo od vas štirih prisklednikov mogoče preselil? Ali boste še z otroci živeli pri njegovih starših, ki jim pa ziher greste vsi na živce, ne samo Janja.

Oh vem kaki se počutiš.

Pri bivšem je blo isto. Meni govorila eno, ko pa smo bili skupaj z njihovo druzino pa ravno v kontro. Da bo vse tako kot bo njej pasalo, pa ce tudi drugega zajebat totalno. Delala seje da je dobra, prijazna itd. Za novo leto celi mela izpad pri njih doma, ker je fatova sestra ni dočasa namazala.
Midva sva sla narazen in zame ne delno tudi to vplivalo. Sem.bila ze tko al tko odlocena da koncava, to pa je bla pikica na i.
Jn glej ga zlomka sem dobila od nje tak obsezen sms, v katerem je vpletala mojo družino, mlajsega brata in se marsikaj. Na koncu pa pripisala naj ne povem nikomur. Vse zato da bi ona dobro cez prsla. ( je se drugacna zgodba zraven ).

Jst ti res priporocam, da ko ves da bos zraven nje, ali se umaknes (pac reces da se imas za ucit ali beres itd..) al pa res z njo samo nujne besede spregovoris ( toliko da izpades prijazna) in tukaj potegnes crto.
In ne obremenjuj se z njo. Vem da je to težko ampak se da. Naj ona počne kar želi.
Upam da sem ti kaj pomagala.

Ti nisi to, kar ona govori o tebi in ti počne. Ljudje tudi niso čisto nori in znajo sami presodit, večinoma pa se nočemo zapenjati za brez veze in zato takim furijam dopuščamo njihovo obnašanje, dokler pač gre. In če ti gre tako na živce, zakaj jo zalezuješ po instagramu? Halo.

Tvoj fant ima očitno res nadvse tolerantne starše. Jaz bi že zdavnaj znorela na njihovem mestu.

Osredotoči se nase in na fanta.

Joj, skoraj kot če bi o svojem življenju brala. Razlika je sam v tem, da jaz na srečo ne bivam pod isto streho s svojo Janjo. Drugače pa ista fora, za ostale (brata, babico, dedka, mamo pa, kar me najbolj boli, za mojega) je ona vedno oh in sploh, je pa taka manipulatorka in keš pička, da glava peče. Povrh pa še nesramna do mene, in to javno, direkt v obraz za skupno mizo, ko se že dvakrat na leto vsi srečamo. Sam noben tega nikoli kao ne vidi oz. nihče nikoli ne reagira, moj mi pa tud skos teži, da kaj pretiravam, saj ni nič takega rekla/naredila. V glavnem, da sem jaz nora, z njo pa seveda ni nič narobe, ona je čudežno bitje. Odkar je zanosila in nato rodila otroka pa je itak najboljši član družine. Skos pa me drka, da bi jaz z njo kao tekmovala (beri, stalno proti njej izgubljala), katera je lepša, bolj urejena, ma boljšo službo, boljša oblačila, boljšega tipa, boljši lajf in je v družini bolj priljubljena. Na začetku me je ful bolelo, ker sem se skos z njo primerjala. Najbolj je bolelo to, da je bila ona po dveh mesecih zveze že “hčerka” od fantove mame, sta skos klepetali kot najstnici, medtem ko mene je v istem obdobju, po treh letih zveze, fantova mama še vedno vikala …

No, jaz sem zadevo z mamo in z Janjo rešila tako, da se preprosto izogibam stikom. Se tako ali tako ne čutim zaželena oz. sprejeta v fantovi družini, tako da briga me, če izpade nesramno, da me ni na kosilu za rojstni dan od Janje psa al pa temu podobnih bedarijah. To ful pomaga, če se vidiš dvakrat na leto po 2 uri, se itak pogovarjaš sam kako je kaj lajf in to je to. Nimam niti želje je spremljat na Facebooku ali kakem drugem Instagramu, ker ma zelo omejen nabor fotk (ona, pes, otrok, otrok s psom, ona s psom, ona z otrokom ali z otrokom in psom) in ker skos izsiljuje, da je vsa pozornost namenjena njej, sem se pa odločila, da je od mene ne bo dobila. Vem, da je s študentskim proračunom to težje izvedljivo, ampak mogoče je res čas, da se s fantom pogovorita in si najameta kako sobo, da si lahko čim manj v stiku z njo in ti je ni treba vsak dan gledat. Verjemi, tvoj mir je vreden vsakega evra, ki ga bosta plačala za najemnino, al te bo tvoja Janja čist uničila, tako kot je moja mene. Dolgo pa to traja, da se ali opogumiš in ji začneš postavljat meje ali pa da prideš nazaj k sebi po živčnem zlomu.

Cisto razumem tvojo situacijo. Tudi sama bratove punce ne prenesem. Fina, razvajena deklina, ki nezna za sabo pospraviti nicesar, po hisi hodi kot da je pri nas doma. Sama sem sprva tolerirala, zdela se mi je fajn, sele kasneje sem ugotovila kaksna v resnici je. O meni je govorila grde stvari, za povrh se neresnicne, da ne govorim o tem, da se je spravila name, ces da nisem nic vredna, da bolj glupega fanta ne bi mogla izbrati ipd. Ko bratu omenim, o tem, naj jo spravi v red, jo ta objestno brani kot da je princesa. Tudi starse je obrnila proti meni, tako kot ti pravis, zvita. Sprva mi je bilo hudo in je res nisem mogla tudi slisati. Kasneje sem se le spravila k sebi jn se osredotocila nase, ne umikaj se ji, daj ji vedeti da ni najbolj pomembna, lahko hinavis(sama sicer ne zmorem)…govori si da si veliko boljsa od nje, in da bo bratu tezko v zivljenju z njo ne tebi.

Se ena taksna s taksno svakinjo, ko sem jo spoznala, je bila prijazna in oh in sploh, vzela sem jo za najboljso prijateljico, bilo pa mi je malo cudno, da tako grdo govori o tastu in tasci, ker sta res super cloveka, dokler nisem bila parkrat zraven, ko je prislo, do kaksnega konflikta z njimi in je potem ona povedala cisto drugo zgodbo kot je dejansko bila. in ne dolgo zatem se je zacelo isto z mano, vse kar sem izrekla, je obrnila proti meni in to se je stopnjevalo do te stopnje, da so bili v hisi (ziveli smo vsi skupaj) ves cas prepiri, za katere sem v njenih oceh in oceh njenega moza kriva vsega jaz. na sreco temu niso nasedli ne moj moz in tast in tasca tudi ne. Mi pa smo se na sreco po 5 letih prepiranja uspeli preseliti na svoje. Moja Janja ima mejno osebnostno motnjo in odkar se tega zavedam, me enostavno ne gane kaj rece in kaksne scene zganja. in vec kot zdravo, adijo in kaksnega vljudnostnega stavka ni. Z enimi se pac ne da, edino ne ponovit moje napake in iti pod isto streho z njo, ker vas caka pekel.