Psihoza pri najstniku
Pozdravljeni, pišem ker potrebujem nasvet kako lahko najbolj stojim ob strani bratu z diagnosticirano psihozo. Zavrnil je vse klasične oblike zdravljenja, ADje, skupinske terapije. Zdaj je družina ostala prepuščena sama sebi. Najstnik je zelo zaprt vase, vse odriva od sebe z svojim vedenjem, pričel je izrabljati droge, da si olajša dneve. Živi na srečo še doma in ima službo. Nič ga ne veseli. Kamor ga povabimo s seboj, ne pride. Nima prijateljev. Razmišljal je tudi o samomoru ampak pravi, da ga ne bo storil zaradi družine. Z besedami ne morem opisat kako hudo mi je, ko ga spremljam in ne morem narediti nič.
Pozdravljeni,
Vem, kako težko je opazovati nekoga, ki ga imaš rad, trpeti in ne vedeti, kako mu pomagati. Kar vam lahko predlagam, je, da najprej poskusite ustvariti varno okolje zanj, kjer ve, da ga ne obsojate in da ste tam zanj, tudi če ni vedno pripravljen na pogovor.
Najstniki pogosto potrebujejo več opore, kot se morda zdi na prvi pogled. S svojim vedenjem lahko sporočajo nekaj povsem drugega, kot se zdi na površju. Medtem ko starejši kot je človek, bolj naj bi samostojno zaživel in se postopoma odcepil in zaživel na svoje. Pritisk odgovornosti je lahko velik in se morda zato umika vase ter zlorablja droge. Možnosti zakaj ima težave je veliko. Žal je tako, da dokler se sam ne bo odločil za pomoč, mu nihče zares ne more pomagati. Na koncu je odločitev o sprejetju pomoči samo na njem.
Poskusite ga vključiti v aktivnosti, ki jih morda ni povezal s terapijo, kot so šport, umetnost ali celo samo sprehodi v naravi. Pomembno je, da se počuti sprejetega brez pritiska. Izobraževanje o psihozi vam lahko pomaga bolje razumeti, skozi kaj gre, in vam da orodja, kako se soočiti s situacijo.
Družinska terapija, individualna psihoterapija ali podporne skupine za družinske člane so lahko v veliko pomoč. Tudi vi potrebujete prostor, kjer lahko izrazite svoje občutke in dobite podporo. Če vaš brat uporablja droge, je pomembno, da postavite meje, saj droge lahko poslabšajo stanje.
Bodite potrpežljivi in ne obupajte. Proces okrevanja je lahko zelo dolg in poln vzponov in padcev. Čeprav se zdi, da nič ne pomaga, vaša stalna podpora in ljubezen lahko veliko pripomoreta. Pripravite tudi krizni načrt za primer, da bi se stanje močno poslabšalo. Vključite številke nujnih služb in ljudi, ki mu lahko pomagajo.
Razumljivo je, da vam je težko, vendar bo moral tudi vaš brat prevzeti svojo odgovornost. Če je ne bo, vi za to žal ne morete nič narediti. Upam, da boste našli način, kako biti v pomoč, vendar tudi z zavedanjem, da več kot to ne morete narediti. Upam, da bo vaš brat našel pot iz tega stanja. Želim vam veliko moči in poguma v teh težkih trenutkih.
Lep pozdrav,
Miha Štrukelj